Za koalicijo, ki v Irak izvaža »demokracijo«, je veliko bolj kot moralna drža pomembna nafta. Podjetja bodo tako po osnutku zakona, ki bo kmalu prišel v obravnavo v iraški parlament, imela neobičajno dobre pogoje za investiranje v naftno industrijo. Pod posebnimi dogovori bi lahko naftni velikani podpisali 30-letne pogodbe za izkoriščanje iraške nafte. Država bi sicer ohranila pravno lastništvo nad svojo nafto, podjetja, ki bi vlagala v infrastrukturo ter upravljanje z naftnimi vrelci, naftovodi in rafinerijami, pa bi dobila del dobička. Čeprav so ZDA in njene zaveznice vseskozi zanikale obtožbe, da je cilj vojne v Iraku nafta, pa je pri pripravi zakona prek svetovalnega podjetja sodelovala tudi ameriška vlada. ZDA in zaveznice so si tako prisvojile iraške naftne rezerve, ki so po količini tretje največje zaloge nafte na svetu, za Savdsko Arabijo in Iranom. Si bo kos od vojnega uplena lastila tudi Slovenija? Sodeč po zahvali sedaj že bivšega ameriškega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda, ki ga je poslal državljanom Slovenije, bi slovenska ustrežljivost lahko bila tudi nagrajena. povedal: »Danes je, kot veste, prišlo do vojaške intervencije v Iraku. Po tem, kar se je dogajalo zadnje tedne in zlasti zadnje dni, to ni nepričakovano. Ob tem bi želel, tako kot večina svetovne javnosti in večina svetovnih državnikov, izraziti obžalovanje. Obžalovanje ob dejstvu, da je prišlo do vojne, ob dejstvu, da se vprašanje razorožitve Iraka in režima Sadama Huseina ni dalo razrešiti na miren način, po diplomatski poti, prek inšpektorjev. Vsaka vojna je vredna obžalovanja. V prihodnosti bo veliko razprav o tem, ali je ta vojna upravičena, ali je ta vojna pravno utemeljena, ali je ta vojna legitimna.« Američani so le nekaj mesecev pred invazijo kazali popoln prezir do svetovnega javnega mnenja. Čeprav so se znašli izolirani, so bili do tega indiferentni. Vedeli so, da bo njihova izolacija le začasna, saj bodo s kombinacijo podkupovanj in