Čeprav fotosinteza v manjši meri še traja, pa listi tedaj vsebujejo več sladkorjev kot običajno, saj nizke temperature zraka zmanjšujejo njihovo mobilnost po rastlinskem tkivu. Odvečni sladkorji v listih se spremenijo v antociane, posebno kadar je svetloba močna, to pomeni ob jasnih jesenskih dnevih. Takrat se drevesno listje obarva najlepše. Poleg naravnih pigmentov lahko vplivajo na barvo listja tudi rastlinske bolezni in škodljivci ali pomanjkanje nekaterih hranilnih elementov v talni raztopini v območju, kjer rastejo rastlinske korenine. Na primer, pri divjem kostanju nekaj let zapored opažamo, da se mu že poleti obarvajo – rumenijo listi, in sicer zaradi okuženosti te drevesne vrste z rastlinskimi glivičnimi boleznimi, kot sta parazitska gliva Guignardia aesculi in listni zavrtač (Cameraria ohridella). Včasih pa spremembi barve botruje tudi onesnaženost. V zadnjih letih opažamo pogosteje, da imajo drevesa obarvano in posušeno listje že poleti, kot da se je prezgodaj pojavila jesen, kar je posledica pomanjkanja vode in hranil.