Med kmeti vre. Napoved kvot je večino močno razburila. Uradna politika sedaj poskuša najbolj glasne nekoliko pomiriti z optimističnimi obljubami, a se jim to kaj hitro lahko vrne kot bumerang. Verjetno bodo naši pogajalci uspeli nekoliko povišati kvoto, a za pomembne premike je malo upanja. Najbolje naše možnosti ponazarjajo besede enega izmed visokih uradnikov iz Bruslja: »Vedno se mora prilagajati pogojem tisti, ki prosi, in odnosi med članicami EU in tistimi, ki želijo vstopiti, so po tej plati jasni«. Bolj bomo silili v Evropo, hujše pogoje nam bodo postavljali. Slovenija želi biti zgledna in prva izpolniti vse pogoje, torej lahko pričakujemo, da bodo naši pogajalci prvi pristali na pogoje Bruslja. Medtem ko so Poljaki jasno povedali, da preko določene meje ne bodo šli, je našega ministra Buta, ki je tudi začel nekaj govoriti v tej smeri, že naslednji dan demantiral predsednik vlade. Od takrat je jasno: Slovenija gre za vsako ceno v Evropo in vlado kaj malo briga, kaj bo s slovenskim kmetom. Novemu položaju se je hitro prilagodil tudi But, ki je takoj upognil hrbet in svoje pokončne besede začel nadomeščati s »potjo v Evropo kot edino možnostjo za preživetje slovenskega kmetijstva«. Kvote, ki nam jih Evropa tako mačehovsko reže, pa bomo pri nas pravično razdelili. O tej pravičnosti bo imel pač vsak svoje mnenje, glede na to, kolikšno kvoto mu bodo odmerili domači birokrati. Že osnovnošolčku je jasno, da s prekratko odejo ne moreš pokriti vseh, pa če jo še tako pravično vlečeš. In kot kažejo zadnje izjave ministra, je odločitev za uvedbo mlečnih kvot dokončna in jih lahko pričakujemo že januarja 2003, osnova pa bo proizvodnja v lanskem letu. Torej tisti, ki so si v letošnjem letu nameravali dvigniti izhodišče, delajo zaman.