bila uprta tako v preteklost kot tudi v prihodnost. Pod platnom, na katerem so se vrstile fotografske podobe Narodnega doma v različnih časovnih fragmentih, ki jih je zbrala Erika Hrovatin, je ravnatelj NŠK Milan Pahor navzočim najprej podal zgodovinski oris Fabianijeve hiše. V imenu krovnih organizacij sta spregovorila predsednika, Rudi Pavšič in Sergij Pahor, predsednik Damir Murković pa je pozdravil v imenu Hrvatske zajednica, deželni odbornik Roberto Antonaz je sporočil novico, da je deželni svet odobril normo, po kateri bodo v Prešnjem postavili TV oddajnik, tako da bodo slovenski programi deželnega sedeža RAI vidni tudi v Benečiji. Izredno občuten je bil poseg občinskega odbornika Camerinija, ki je v prisotnih še bolj vzbudil upanje v ’drugačni italijanski Trst’. Kulturni spored so oblikovali Godalni kvartet GM, Komorna skupina kitar, Mešani mladinski pevki zbor – Trst. Posamezne sklope svečanosti sta povezovala Tomaž Susič in Alenka Hrovatin, ki sta prisotnim prebrala tudi odlomek iz zbirke novel Grmada v pristanu Borisa Pahorja, v katerem avtor opisuje ravno požig simbola slovenske prisotnosti v Trstu julija leta 1920. IG nočejo kot takega priznati, pet mladih fantov, zastraženih tako, kot da bi šlo za največje zločince na svetu. Za njihovim pa še drug kamion z žalostnim tovorom petih lesenih krst.” Odvetnik Štoka je nato v svojem govoru jasno izpostavil krivični položaj, v katerega nestrpnost določenih italijanskih krogov potiska osvoboditelje partizane, ki so 1. maja 1945 pregnali nacističnega okupatorja. Kdo si še danes upa trditi, se sprašuje odvetnik Štoka, da fašistična diktatura ni bila tako huda, ter spregledati fašistično nasilje in prikazovati Slovence kot obsodbe vreden genocidni narod? ”Toda mi gremo z zgodovino naprej, s svojo ponosno zgodovino, ki bo za vedno ostala napisana v knjigi širše zgodovine z zlatimi črkami, kot si zmaga nad nacifašizmom zasluži.” Na slovesnosti je sodeloval tudi MoPZ Tabor, ki ga vodi Aleksandra Sluga.