Tehnologija hologramskega prikaza (hologram) pa ne »slepi« čutila vida, temveč je umerjena v »hranjenje« in »reproduciranje« svetlobe z vsemi njenimi lastnostmi. Kaj pa je drugega film kot zapis svetlobnih informacij? Če je takšna rekonstrukcija dosežena, opazovalec, ki je obkrožen z enako distribucijo svetlobe, kot je bila pri originalnem zajemu, prikaza ne more dojeti drugače kot original. Že velikokrat smo kot primer hologramske televizije slišali opis gledanja nogometne tekme. To bi spremljali na nečem, kar lahko opišemo kot kavna mizica, na kateri bi se »iz nič« ustvarilo nogometno polje, po katerem bi tekali majhni le iz svetlobe ustvarjeni igralci. In kar je najzanimivejše, naenkrat bi videli celotno igralno površino in sami bi lahko izbirali kaj in pod kakšnim kotom bomo opazovali. Klasični hologrami (spomnimo se obeskov za ključe) želijo to doseči s hranjenjem informacij o amplitudah in fazni distribuciji svetlobe na površini nosilca. Ko je površina obsijana s svetlobo odseva enako svetlobo, kot je vanjo »zapisana«. Tehnologija »celostne podobe« (integral imaging), pa po drugi strani hrani in predvaja informacije o amplitudi in smeri svetlobe (pod kakšnim koto ta pade na nosilec).