(nadaljevanje) niti ne moremo vedeti koliko jih je in me ne morete obtožiti, če bom jaz rekel, da ima nekdo 10 tihih družb, če je imel eno, ker se ne da vedeti. In če vi rečete, da je imel samo eno, lahko jaz verjamem ali pa ne, če pa jaz rečem, da jih je imel ta gospod 10, pa vi tudi mene ne morete obsoditi da sem kaj krivega rekel, ker se ne ve. Jaz tudi vem, da v Evropi je tiha družba en del tega sistema, to je meni jasno, ampak tam drugi organi, ki skrbijo za to, da zadeve ne preidejo določenih normalnih meja, delajo, nadzor dela, kakršenkoli nadzor je to - finančna policija ali je to davčna uprava ali so inšpekcijske službe. Pri nas pa ne dela niti eno niti drugo niti tretje. Ničesar. In zato je razlika, zato moramo mi imeti drugačno zakonodajo, ki bo to v osnovi preprečila in upoštevala, da pri nas nadzor ne dela. In zato smo mi v zakonu predlagali, in tu spet ponovno v tem zakonu predlagamo, da je tiha družba zraven. Ne bom pa zdaj zašel na drugo, ker smo rekli, da pač tihe družbe bi morale postati javne v nekem obsegu. In dokler mi ne bomo teh tihih družb ovrednotili, tako kot se za naše poslovno okolje spodobi, se pravi, da bomo v vseh zakonih, kjer je možno, dali takšne naloge, da zadeve ne bi mogle iti preko nekih normalnih meja, normalnega poslovanja, tako dolgo bomo imeli težave in si bomo kar naprej izmišljali nove prijeme, s tem, da bomo vedno en korak za temi lumpi, bom rekel. Vedno en korak za njim, ko ugotovimo neko varianto, mi skušamo zakon popraviti, ampak oni imajo že drugo varianto. In ni možno, vsaj to smo videli v parlamentu, če v opoziciji predlagamo kakšen zakon, ki bi mogoče preskočil kakšno fazo, da bi to šlo skozi in da bi bila zakonodaja sprejeta. Izmislimo si milijon stvari, milijon nekih preprek samo da ne bi sprejeli, pa jaz mislim, da je zdaj že čas, da imamo vsi škodo s tem, pa ne glede na politično pripadnost. Vsi imamo škodo, ker se nekomu nekaj dopušča. Veste kaj, tisti trenutek, ko se nekdo okoristi na debelo z nekakšno lastnino, ki ni njegova, ni važno kako se imenuje, je to škoda za čisto vse, tisti trenutek pozabi na svojo strankarsko pripadnost, tisti trenutek pozabi, zato, ker on je tisti trenutek gospodarstvenik, ki računa samo plus in minus, levo in desno stran bilance, prihodke in odhodke in ga politična pripadnost v končni fazi eno figo briga. In ne razumem zakaj bi še vedno tu morali tem ljudem podpirati, če se je ugotovilo, da je bil nekdo, ki je imel tiho družbo pripadnik neke stranke. Ni važno to, mislim, da bo v kratkem on pozabil kateri stranki pripada, on bo samo še računal koliko dobička ima. In zato je čas da tu v parlamentu tudi to presežemo, in da nihče ne drži "štange" tem ljudem, ki nam delajo škodo, vsem skupaj. In firme se izčrpavajo, delavci imajo bo tem težave, so na zavodu za zaposlovanje, potem vse skupaj pade na pleča država. Ja kdo pa je država?! Mi vsi skupaj, pa ne glede ali sedimo tam ali tu na sredini ali na tej strani. Vsi smo v istem, zato bi že enkrat to morali spoznati in sprejeti tudi takšne rešitve, ki so mogoče za sedanji trenutek malce bolj radikalne, so se pa pokazale kot edine pravilne in učinkovite.