Morda bi vseeno, ko teče razprava, še določene, nekatere argumente je treba večkrat povedati, nekatere druge pojasnitve pa morda še bolj jasno izpostaviti. Zdi se mi, da je pri tej debati o zakonu o malem delu zelo pomembno, da ga povezujemo s sklopom, predvsem zakona o urejanju trga dela, ki sta medsebojno močno povezana in dejansko gre za logiko novega urejanja trga dela, pri čemer gre v osnovi za iskanje ravnovesja med potrebno fleksibilnostjo, ki je nujna za preživetje gospodarstva, za konkurenčnost gospodarstva in po drugi strani varnosti vseh, ki vstopamo na ta trg delovne sile. In koncepti, ki so bili v preteklosti, se pač morajo spremeniti zaradi tega, ker se čas v katerem delujemo, vsi ti subjekti, tako delodajalci, kot tudi mi, ki na trg vstopamo, kot delojemalci, mora spremeniti. In dejansko so, naprej bom izpostavila nekatere segmente, je to eden od ključnih ciljev zakona o malem delu. Ker, če pogledamo današnjo situacijo, v tem trenutku, kakšna je na trgu delovne sile, ugotovimo, da imamo delovna razmerja kjer z zakonom o delovnih razmerjih določamo elemente, tako vsebino delovnega razmerja za določen čas, za nedoločen čas, krajša oblika, med drugim pa imamo tudi prožne oblike, ki nimajo nobenega vidika socialne varnosti, pri čemer je glavno, ključno izmed teh in prevladujoče predvsem študentsko delo. Torej, v tem danem trenutku imamo v Republiki Sloveniji študentsko delo, ki predstavlja 2 do 4% celotnega trga delovne sile, kjer študentje in dijaki, ki to delo opravljajo, so popolnoma brez vseh socialnih pravic. Edino kar jim je zagotovljeno je plačilo za njihovo opravljeno delo, pri čemer ni niti najnižje omejitve njihove urne postavke. Torej, to najbolj kruta fleksibilna oblika dela, kar je možna, ki je tudi tako zelo konkurenčna, ker predstavlja samo 55% stroška normalno zaposlenega delavca, kar je z vidika delodajalca zelo interesantno. In zanimivo je, da Gospodarska zbornica Slovenije v svojih stališčih do tega predloga zakona