Pa je bojazen, da bi število neveljavnih glasov lahko vplivalo na rezultat referenduma, realna? Leta 1996 je bil na referendumu o volilnih sistemih dosežen rekord, saj je bilo skoraj deset odstotkov glasovnic neveljavnih. Na referendumih o TET 3 in železnicah sta bila neveljavna dva odstotka glasovnic, na referendumu o telefoniji in oploditvi z biomedicinsko pomočjo pa je bil neveljaven en odstotek glasovnic. Na zadnjih predsedniških volitvah pa je bila neveljaven odstotke in pol glasovnic. Predvidevamo lahko, da bo na referendumih o Natu in EU dober odstotek glasovnic neveljaven. Lahko ta odstotek na kaj vpliva? Lahko. Na letošnjem železničarskem referendumu smo bili relativno blizu hipotetične možnosti, ko bi na referendumski rezultat lahko vplival način obračunavanja neveljavnih glasov. Opcija, ki jo je zagovarjala vlada, je namreč dobila 50,84 % glasov. Ankete javnega mnenja, ki govorijo o Natu, sicer sporočajo, da je zagovornikov vstopa več od skeptikov. Zaradi ponavljajočih se nerodnosti politične elite in časovnega konteksta pa izid referenduma ni gotov. Ideja, da bi spremenili način obračunavanja neveljavnih glasov, ne more okrepiti verovanja v referendumski sistem. Gre prej za nerodno iskanje zadnjih skritih rezerv. V resnici politična elita skrite rezerve išče na napačnem koncu.