Medalja ima seveda dve plati – čeprav imajo samostojni novinarji odprte možnosti za pogajanja o obsegu prenosa materialnih avtorskih pravic, pa so dejansko šibkejši člen pogajalske verige in zaradi bojazni, da v nasprotnem primeru ne bodo več dobili dela, pogosto podpisujejo zanje neugodne pogodbe – če pogodbe sploh podpišejo. ZASP v zvezi s tem namreč vsebuje še eno »past« – 93. člen, ki časnike, revije in druge oblike periodičnega tiska izvzema iz zahteve po pisnih avtorskih pogodbah, s katerimi avtorji in založniki sicer določajo vsebino oz. obseg prenosa materialnih pravic. Brez takih pogodb so možne mejne situacije, ko novinar svoj prispevek založniku preda, misleč, da bo objavljen samo v tiskani izdaji, založnik pa ga objavi tudi na svoji spletni strani, ker meni, da je »kupil« pravico do vseh vrst uporabe prispevkov. Takšnim primerom bi se lahko izognili, če bi novinarji poskrbeli za »varovalne mehanizme«, ki bi krpali pomanjkljivosti zakonodaje.