Projekt zaščitnih arheoloških izkopavanj ob gradnji avtocest pa je tudi dobra izkušnja za arheologe in preizkušnja za državo in gradbince. Prvi ugotavljajo, da jim je dokaj poceni metoda predhodnega raziskovanja odkrila mnogo več, kot so pričakovali, in da jo je nujno uporabiti tudi pri drugih večjih posegih v prostor, kot so gradnje hidroelektrarn, plinovodov, daljnovodov ipd. Državo je postavila na preizkušnjo, ali se bo držala leta 1999 ratificirane evropske konvencije o varstvu arheološke dediščine, ki jo zavezuje, da mora urediti ustrezne postopke nadzora nad arheološko dediščino, urediti arheološke rezervate, zato da bi ohranili materialna pričevanja, ki jih bodo preučevali prihodnji rodovi, spremeniti izvedbene načrte, ki bi utegnili škoditi arheološki dediščini, in njeno ohranjanje in situ, kjer je le mogoče. Gradbince pa postavila pred dejstvo, da so arheološka izkopavanja najdražja, kadar morajo zaradi svojega ravnanja ustaviti stroje. To se kljub temu, da arheologi napovedo od 80 do celo 90 odstotkov najdišč, včasih tudi zgodi; ob morebitnem doslednješem ukrepanju republiškega inšpektorata za kulturo pa bi se moralo še pogosteje.