Četrto vprašanje, ki bi ga rad izpostavil je pokojninska reforma, ki kot vemo, je v teku. Vemo pa tudi da njeni učinki ne zagotavljajo socialne reprodukcije na dolgi rok in da se že sedaj srečujemo s posameznimi vprašanji, kot je revščina nekaterih kategorij starejših oseb. Na to nas opozarjajo tudi študije Umarja in druge, ki so bile pri nas opravljene. Zato bo kratkoročno nujno popraviti najbrž te najnižje pokojnine, kot je bilo tudi zdaj določeno in dogovorjeno znotraj koalicijske pogodbe. Treba pa bo na tem področju dolgoročno ukrepati. Prvič, zaostrovati bo treba oziroma treba bo rešiti vprašanje zaostrovanja polnjenja pokojninske blagajne. Torej, tukaj se zaenkrat tokovi odvijajo dokaj ugodno, če gledamo te bilance, račune Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar na dolgi rok bo očitno primanjkovalo sredstev za vzdrževanje pokojnin na ravni na kateri so celo sedaj. In iz tega razloga bi še enkrat poudaril, da bo treba v ospredje postaviti politiko aktivnega staranja, doseči daljšo aktivnost prebivalstva, vključiti, kot rečeno, tiste oblike dela, ki danes ne prispevajo k financiranju pokojnin. Verjetno pa bo treba razmišljati tudi o nekaterih dodatnih virih, kot je krepitev dodatnega pokojninskega varčevanja, pa morda bo treba razmišljati tudi o tem ali lahko skozi spremembe v davčnem sistemu pripeljemo še kakšna sredstva za to, da nam bi ta sistem ne zašel v prevelike težave. Tako, da bo, kar zadeva pokojninsko reformo nemudoma oblikovati skupino, ki se bo ukvarjala s pripravo sprememb, dopolnitev sistema, ki za enkrat, kot rečeno, deluje zadovoljivo.