Začel sem mu orisovati metode, s katerimi bi se lahko lotil težav, a me je ustavil. »Ne skrbite,« je dejal. »Srečanje z vami sem izrabil, da sem si malce olajšal dušo, sicer pa se povsem dobro počutim. Nič me ne more potreti; vem, da se bo vse dobro končalo.« Takole na ulici sem jih spet slišal, teh osem čarobnih besed, in nikoli niso zvenele bolj dramatično, nikoli se niso zdele bolj resnične kot v trenutku, ko je moški, ki ga je prizadelo toliko udarcev, prepričano dejal: »Vse premorem v njem, ki mi daje moč.« Imel je vse, kar je potreboval, da bi se izvlekel iz težav.