malno prehrano in glede na lasten apetit) in brez prehranskih in imunskih dopolnil preživel okužbo, če ima primerno telesno težo (indeks telesne mase – itm), če v zadnjem mesecu ni imel okužbe ali druge vnetne bolezni, če v zadnjem tednu ni imel izčrpavajočih naporov, stresov in dveh ali več neprespanih noči, če je telesno primerno aktiven in zmogljiv. Pri premajhnem itm je treba uvesti proteinsko bogatejšo prehrano, vitaminske dodatke (zlasti v maščobah topna vitamina A in E) in minerale. Pri prevelikem itm je treba svetovati dodatek antioksidantov in zaviralcev vnetja (omega maščobne kisline) ter vsaj nizkodozno jemanje aspirina še teden po prenehanju bolezenskih znakov. Če gre za vnovično okužbo v manj kot mesecu dni, potrebuje bolnik dodatne vitamine, minerale in antioksidante. Enako velja, če je imel v zadnjem mesecu kako drugo bolezen, zlasti če jo je spremljalo vnetje. Vsekakor pa velja, da mora biti telo v času okužbe v čim bolj optimalnih razmerah. Potek bolezni je praviloma hujši, če nas okužba zaloti sredi hujših naprezanj, stresov, neugodnih klimatskih razmer ali v slabi telesni kondiciji. Imunski sistem deluje razmeroma optimalno, če ima na voljo vse potrebne snovi za svoje delovanje in ga ne zavirajo različne škodljivosti. Snovi za delovanje imunskega sistema seveda dobimo z ustrezno prehrano. Če pa ne uživamo take hrane, da bi organizem iz nje pridobil vso potrebno energijo in gradbene snovi, pa naša odpornost seveda pade – mnogi ljudje so omejeni pri doseganju ustrezne pestrosti hranil zaradi bolezni, še več ljudi ima nezdravo zoženo prehransko pestrost zaradi slabih navad, neizobraženosti, revščine. Tudi vsak dietni režim, ki omejuje določene vrste prehrane, pravzaprav