Kot uspeva tudi violam. Konec zadnje tekme med Mariborom in Celjem, v kateri se je Maribor zapečatil kot letošnji šampion, je dal vedeti, da najnovejša infrastruktura na novo zgrajenem štadionu za viole ni ovira in da še vedno lahko vletijo na igrišče, kadar se jim to pač zahoče. Kakopak se da reči, da je šlo za slavje po naslovu, da je Maribor nogometno mesto, klub navijačem svetinja, navijači 12. igralec, da je to del igre in kar je še tovrstno poniglavih opravičevanj razmer, ki se ob toleriranju tovrstnega vedenja in sistema pojavijo vedno, kadar se zgodijo, na koncu jim pa po pravilu podležejo tudi organi pri NZS, ki so zadolženi za sankcije ter pri odrejanju kazni pokažejo razumevanje za domnevno specifičnost razmer v Mariboru. Kot da to, da je pred koncem tekme za golom na skok v igrišče že čakala horda do pasu slečenih navijačev, da je bil en igralec Celja zadet v glavo z neznanim predmetom in da je nek navijač Maribora pri forsiranju ograje izgubil prst, ni nič hujšega. Da so to pač kolateralne malenkosti.