Formula se glasi tako: N > C + (fb (cm) x fb (tc)) + fb (Ts) + fc x ta. Do nje so po nekaj mesecih napornega dela prišli štirje znanstveniki univerze v Leedsu v Veliki Britaniji, potem ko so v svojih laboratorijih testirali 700 primerkov z vseh koncev Anglije. Znanstvena javnost je razdeljena: medtem ko nekateri menijo, da gre za revolucionarno odkritje, po katerem nič več ne bo tako, kot je bilo, ostajajo drugi skeptični in se smejijo njihovemu dosežku ter trdijo, da se Isaac Newton obrača v grobu. Dr. Graham Clayton, vodja raziskovalne skupine, se ne meni za kritike in opozarja, da v zgodovini pravzaprav ni bilo velikega znanstvenega odkritja, ki ga ne bi najprej sprejeli s posmehom.Kaj je odkrila štiričlanska ekipa z univerze v Leedsu? Zdravilo proti aidsu? Pogonsko gorivo na osnovi zraka? Formulo za razgraditev škodljivih industrijskih plinov? Alkimijsko formulo za spreminjanje peska v vodo? Kamenja v teletino? Matematični dokaz o obstoju Boga?Blizu, a ne povsem točno. V formuli profesorja Claytona tc in ta označujeta čas, ki je potreben za termično obdelavo slanine in trajanje uporabe začimb, fb in fc sta funkciji vrste slanine in začimb, Ts je funkcija temperature, cm pa metoda termične obdelave. N je sila človekove čeljusti, izražena v newtonih, ki je potrebna za žvečenje pečene, C pa za žvečenje surove slanine. Skratka, znanstvena ekipa vseučilišča v Leedsu je odkrila formulo za popoln tradicionalni angleški sendvič s slanino. Kar je v tem odkritju revolucionarnega, trdi dr. Clayton, je zmaga nad ukoreninjenim prepričanjem, da sta pri dobrem sendviču najpomembnejša okus in vonj. Toda po tej raziskavi sta odločilna tekstura slanine in zvok pri njenem žvečenju.Za vas ne vem, spoštovani bralci, toda name je ta dosežek človeškega uma napravil izjemen vtis in me globoko ganil. Na tisoče, milijone let, pravzaprav natančno sedem milijonov let, odkar smo se mi in opice ločili od skupnega prednika, splezali z dreves in odkrili ogenj, je bilo torej potrebnih, da smo odkrili, kako mora biti temperatura tega ognja 240 stopinj, da se bo kos slanine na njem pekel točno sedem minut in bomo dobili popoln sendvič. In da ni okus tisto, kar imamo pri hrani radi, temveč zvok, ki ga povzročamo, ko jemo. Morda lahko vso stvar še najbolje pojasni neko drugo odkritje. Evolucijski genetik Jianzhi Zhang z univerze v Michiganu je skupaj s sodelavci primerjal DNK-sekvence pri ljudeh in šimpanzih, da bi ugotovil, za koliko se mutacije obeh vrst razlikujejo od genske slike skupnega prednika. Raziskava je pokazala, da se je od 13.888 naših skupnih genov pri človeku z naravno selekcijo spremenilo 154 genov, pri šimpanzu pa kar 233. Na kratko povedano – šimpanzi so v evoluciji prišli dlje kot ljudje.In res, če malo bolj pomislim: ste že kdaj slišali, da bi kolonija šimpanzov zaradi treh stebel bananovcev pobila celo populacijo orangutanov? Ni treba šteti genov: dovolj je, da pogledate televizijski dnevnik in takoj vam bo jasno, kako daleč so nas v evoluciji prehiteli bratje iz opičje vrste. Če mene vprašate, to odkritje pojasni vse. Človek je preprosto ena velika napaka. Pošastna mutacija opice. In enkrat za vselej moramo prenehati žaliti naše kosmate sorodnike z opisi kot »človeku podobne opice«. Tako kot stvari stojijo – znanstveno gledano, lepo prosim – smo mi »opicam podobni ljudje«. Gledam dobro, staro Čito – saj se vsi spomnite legendarne Čite, junakinje našega otroštva, slavnega šimpanza, ki je bil v 30. letih prejšnjega stoletja prava filmska zvezda v seriji filmov o Tarzanu z Johnnyjem Weissmullerjem v naslovni vlogi. Čita je najstarejši živeči šimpanz, ki so ga davnega leta 1932 še kot otročička pripeljali v Ameriko iz Liberije, in prav te dni je v zatočišču v Palm Springsu na Floridi praznoval svoj 75. rojstni dan. Gledam, torej, mojega starega prijatelja Čito ob rojstnodnevni torti in prav slišim ga, kako razmišlja o teh nenavadnih, malce bedastih bitjih okoli sebe. Skoraj bi lahko z njegovega obraza razbral nelagodje, ker smo si v daljnem sorodstvu. Sedem milijonov let – razmišlja dostojanstveni starček – ti idioti iščejo zdravila za bolezni, ki so jih sami povzročili, se med sabo pobijajo, koljejo in zastrupljajo, iščejo medicinske metode, da bi se rešili, panično raziskujejo, kako bi rešili planet, ki so ga sami uničili, kako bi preživeli tam, kamor jih ni nihče poslal, in filozofsko pojasnjujejo stvari, ki so si jih sami izmislili: ves čas, odkar so se poslovili od bratov na drevesih, ljudje pravzaprav nič ne delajo, ampak si nenehno izmišljajo načine, kako bi si olajšali življenje, potem ko so si ga sami zakomplicirali. In potem vse to predstavijo kot čudežni napredek. Namesto da bi preprosto ostali na tisti veji. Sedem milijonov let, samo pomislite, so potrebovali, da so odkrili formulo za popoln sendvič s slanino. Ob živi in lepo zaviti banani, ki jo samo utrgaš z drevesa. Pravzaprav, če opica malo bolje pomisli, ni čudno, da so vse do danes ostali na ravni človeka.Zato vse najboljše za rojstni dan, dragi Čita. In da bi živel vsaj še sedem milijonov let!ormula se glasi tako: N > C + (fb (cm) x fb (tc)) + fb (Ts) + fc x ta. Do nje so po nekaj mesecih napornega dela prišli štirje znanstveniki univerze v Leedsu v Veliki Britaniji, potem ko so v svojih laboratorijih testirali 700 primerkov z vseh koncev Anglije. Znanstvena javnost je razdeljena: medtem ko nekateri menijo, da gre za revolucionarno odkritje, po katerem nič več ne bo tako, kot je bilo, ostajajo drugi skeptični in se smejijo njihovemu dosežku ter trdijo, da se Isaac Newton obrača v grobu. Dr. Graham Clayton, vodja raziskovalne skupine, se ne meni za kritike in opozarja, da v zgodovini pravzaprav ni bilo velikega znanstvenega odkritja, ki ga ne bi najprej sprejeli s posmehom.