Toda boj proti terorizmu zahteva popolnoma drugačne načine pridobivanja podatkov, kot sta tradicionalno odkrivanje vohunov ali onemogočanje nepriljubljenih oligarhov, kakršen je bil Mihail Hodorkovski. Za spopad s sodobnimi grožnjami morajo biti enote sposobne prevzemati tako pobudo kot odgovornost, izurjene pa morajo biti na način, ki jim omogoča samostojno in hitro odzivanje. Teh sposobnosti preprosto ni mogoče najti v ruskem vojaškem stroju, ki s svojo strogo hierarhijo in kulturo slepe ubogljivosti izvira še iz sovjetskih časov. Spremeniti bi bilo treba celotno rusko vojaško filozofijo, vendar je videti, da na ta premik ni pripravljen niti ruski predsednik, kaj šele njegova ministrstva. Namesto da bi se spopadli z novim, resničnim sovražnikom, se še vedno raje oklepajo starega, tradicionalnega nasprotnika Zahoda. Po tragediji v Beslanu je Putin ponudil nadvse eksotično razlago terorizma: teroristi, je zatrdil, so le orodje v rokah tistih, ki se še vedno bojijo Rusije kot jedrske velesile.