Na vrata so potrkali tudi številni prijatelji in sosedje in brez besed pustili na mizi hrano, pleničke, nekaj tisočakov, rekoč: "Oprostite, niti slutili nismo, da ste v stiski. Vedno mirni, nasmejani, prijazni, le kdo bi si mislil! Če bi vedeli, bi pomagali že prej." Mateja, Roman in Patricija so v zadnjih dneh veliko sedeli na kuhinjskih tleh. Srečni bili kot majhni otroci, ko so radovedno odpirali kartonske škatle in gledali, kaj vse so dobili. Ej, ko bi jih tedaj videli vsi ti dobri ljudje! Prav gotovo bi jim bilo še malo topleje pri srcu.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Na na predlog; tožilnik
vrata vrata samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
potrkali potrkati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
tudi tudi členek
številni številen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
prijatelji prijatelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
sosedje sosed samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
brez brez predlog; rodilnik
besed beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
pustili pustiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
na na predlog; mestnik
mizi miza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
hrano hrana samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pleničke plenička samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
tisočakov tisočak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
rekoč rekoč prislov, deležje
Oprostite oprostiti glavni glagol; dovršni, velelnik, 2. oseba, množina
niti niti členek
slutili slutiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
nismo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
da da podredni veznik
ste biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, množina, nezanikani
v v predlog; mestnik
stiski stiska samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
mirni miren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
nasmejani nasmejan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
prijazni prijazen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
le le členek
kdo kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
mislil misliti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
Če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
vedeli vedeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
bi biti pomožni glagol; pogojnik
pomagali pomagati glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
že že členek
prej prej splošni prislov; primernik
Mateja Mateja samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Roman Roman samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
Patricija Patricija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
v v predlog; mestnik
zadnjih zadnji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
dneh dan samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
sedeli sedeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
na na predlog; mestnik
kuhinjskih kuhinjski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, mestnik
tleh tla samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
Srečni srečen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
kot kot podredni veznik
majhni majhen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ko ko podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
radovedno radovedno splošni prislov; nedoločena stopnja
odpirali odpirati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
kartonske kartonski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
škatle škatla samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
gledali gledati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
dobili dobiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
Ej ej medmet
ko ko podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
tedaj tedaj splošni prislov; nedoločena stopnja
videli videti glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ti ta kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
dobri dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Prav prav členek
gotovo gotovo splošni prislov; nedoločena stopnja
bi biti pomožni glagol; pogojnik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
še še členek
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
topleje toplo splošni prislov; primernik
pri pri predlog; mestnik
srcu srce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar