Baščaršija je znana tudi po čevapčičnicah, ki ponujajo čevapčiče, brezalkoholne pijače in jogurt. Kje pripravljajo najboljše, se sprašuje marsikateri turist, ki prvič obišče Bosno. Velja pravilo, da med seboj tekmujejo banjaluški, travniški in sarajevski čevapčiči. Domačini takoj okusijo in opazijo razliko med njimi, medtem ko sem jih jaz ločila le po obliki, manj po okusu. Priprava čevapčičev je zelo komplicirana zadeva, saj je za maso potrebno zmešati različne vrste mesa v pravilni količini ter dodati pravilno mero začimb. Banjaluški čevapčiči se ločijo od ostalih dveh po obliki, saj se štirje »lulčki« držijo skupaj, medtem ko sta obliki travniških in sarajevskih taki, kot jih poznamo tudi pri nas. Če je lastnik čevapčičnice musliman, potem bo meso telečje in goveje, saj muslimanom koran prepoveduje jesti svinjsko meso. Najslavnejša čevapčičnica je zagotovo tista z imenom Željo na baščaršiji v Sarajevu, ki je v devetdesetih letih gostila Clintona, ko je le-ta obiskal Sarajevo. Od takrat dalje se je povpraševanje po čevapčičih pri »Željotu« tako povečalo, da je nastala še ena čevapčičnica Željo 2. Ime Željo je dobila po bosanskemu nogometašu.