Srebrenje je ena izmed najstarejših vrst obarvanosti kožuha, ki se je pojavila že pri divjih kuncih. Prvič je bilo opisano leta 1631, o njem pa je pisal tudi Charles Darwin. Prvi poznani srebreci so bili sivo srebrne barve in velikost teh divjih kuncev je bila približno taka, kot jo danes poznamo pri malih srebrecih. Največ zaslug za izpopolnitev te pasme in za ustvarjanje novih barvnih različic (črne, modre, havana) imajo angleški gojitelji pasemskih kuncev, saj ima v Angliji ta pasma že od leta 1850 priznan standard. Nemški gojitelji so kasneje prispevali še rumeno in svetlo različico, tako da so bili mali srebreci v 30-tih letih prejšnjega stoletja najbolj razširjena pasma v Nemčiji z osnovnim namenom zagotavljanje krzna. Ta pasma je tam danes z vsemi svojimi barvnimi variantami še vedno močno razširjena, prevladujejo pa živali rumene in črne barve.