Mubarak, skoraj 83-letni "vojak" z vrhunsko vojaško izobrazbo, šolal se je tako na vzhodu kot zahodu, je v politiko zakorakal v zgodnjih sedemdesetih letih, že v času nekdanjega egiptovskega predsednika Anwara al Sadata, ko je postal njegov podpredsednik. Po Sadatovem umoru leta 1981 je postal prvi mož zdaj več kot 80-milijonske arabske republike Egipt. Čudežno je preživel atentat na al Sadata, bil je celo ob njem, ko so islamski skrajneži med vojaško parado v Kairu končali življenje priljubljenega predsednika. In nastopil je Mubarak in čas njegove skoraj tridesetletne vladavine trde roke. Nekdanji poveljnik egiptovskega vojaškega letalstva, ki je preživel kar sedem atentatov, se je po mnenju številnih političnih analitikov na oblasti obdržal tako dolgo le zato, ker je znal sila prefinjeno politično trgovati z zahodom, zlasti z ZDA, ki so velikokrat zamižale na obe očesi, ko je Mubarak teptal človekove pravice in z uzakonjenim izrednim stanjem obračunaval s svojimi političnimi nasprotniki. Da so mu bile demokratične metode vladanja zelo tuje, je vedno znova dokazoval v volilnem času, ko so policijske sile redno zapirale voditelje opozicije. V ZDA so vsa ta leta Mubarakovega vladanja verjeli, da je prav on prvi in edini steber boja proti islamskim skrajnežem, ki jih pooseblja Muslimanska bratovščina. Zdaj je očitno napočil čas, ko se bodo tudi v Egiptu počasi rodile demokracija, svoboda in poštene volitve.