Bilo je včeraj, ko sem sedel v senci svojega fikusa in brez misli na Kacina listal po Totem glasu Zgornjega in Spodnjega Dupleka. Priznati moram, da se na ta, širši javnosti dokaj neznani mesečnik najbrž ne bi bil naročil, če ne bi bilo obeta v njegovem naslovu - kot ljubiteljskega antropologa me je totemizem od nekdaj privlačil. Vsebina je resda bolj pičla: nepotrpežljivemu bralcu bi se utegnilo zdeti celo, da gre zgolj za ‘glasilo krajanov’, ki so mu imanentni zakoni inercije omogočili, da je preživelo združevanje mariborskih občin. No, notri je vendarle najti tudi nekaj zanimivih etnografskih in antropoloških podatkov. Dobro je na primer opisana šega, ki se ji pravi ‘odvoz kosovnega materiala’ in ki znamuje začetek pomladi. Enako fascinanten ritual, povezan bržkone z rodovitnostnim obredjem, je vsakoletni ‘pregled dimnih tuljav in kurišč’. Življenje domorodcev sicer poteka v lenobni izmenjavi letnih časov, šeg in podražitev komunalnih storitev - oziroma, vsaj potekalo je v lenobi, dokler ga niso pred tedni zmotili čudni dogodki v bližnjem zaselku Žikarce (pošta Zgornja Korena).