Gledala ga je, ko je sedel na posteljo in začel pisati sporočilo za očeta. Nekaj je načečkal, se namrščil, se ugriznil v ustnico, prečrtal nekaj, malo pomislil in začel spet čečkati. Ubogi Danny. Ko bi ga le lahko prisilila, da bi naredil, kar je prav, kar je vedela, da bi moral storiti. Zaželela si je, da bi ji vsaj enkrat v življenju prisluhnil in se ne zanašal samo nase. Toda dobro je vedela, da ga celo Jessica ni mogla pregovoriti, kadar se je o nečem odločil torej nima smisla, da sama sploh poskusi. Počutila se je neznansko nemočno in obupano. Če bo res pobegnil, bi se prav tako lahko lastnoročno zaklenil v ječo kajti tam bo pristal, ko ga ujamejo. Ujeli pa ga bodo slej ali prej.