Okoli devete ure zjutraj sem se sprehajal skozi vas, da bi videl, kako se ljudje pripravljajo na odhod. Lepo jutro je bilo, ob koncu deževne dobe. Ptice so pele in mislil sem si, da smo varni še najmanj eno uro. Naenkrat se je zaslišal čuden ropot in ustavil sem se, da bi boljše slišal. Bilo je kot zvok velikega bobna, nato pa je bobnanje postalo vse glasnejše in ritem se je močno stopnjeval. Potem pa je postalo jasno, da so za zvok krivi helikopterji, ki naglo zavijajo. Skozi drevesa sem zagledal dva velika zelena helikopterja, ki sta ostro zavila v naš ozek vadi. Bobnanje so povzročali motorji helikopterjev ob zavijanju – nato pa se je zrak stresel od streljanja. Nisem vedel, v katero smer naj bi tekel in sem preprosto obstal tam za trenutek, kot bi bil vkopan, in gledal, kako se dvigne prah tam, kjer padejo krogle.