Med Ziljani Z 10. septembrom 1958 je postal administrator v Štefanu in soprovizor v Št. Pavlu. Sprejem v Štefanu je bil izrazito hladen, pri maši ni bilo niti petja. Nekoliko bolj prijazen je bil sprejem v Št. Pavlu. Kmalu pa si je tam s svojim zavzetim delovanjem pridobil zaupanje domačinov, ki so ga močno podpirali, ko je začel obnavljati oltarje in cerkveno streho ter napeljevati strelovod. Ker je po posredovanju župnika Ludvika Janka, ki je bil doma pri Boštu v Št. Pavlu, dobil nekaj denarja celo od izseljencev iz Amerike in je restavriranje podprlo tudi spomeniško varstvo, mu je celo še preostalo nekaj sredstev, ki jih je lahko predal svojemu nasledniku. Ta je namreč že kmalu prišel, kajti po dveh letih je prišlo do zamenjave med njim kot soprovizorjem v Št. Pavlu in župnjskim upraviteljem v Blatah. Tam je že kar na prvi seji farnega sveta doživel Safran neprijetno presenečenje, kajti večina je zahtevala, da bo odslej v cerkvi vse nemško. Ko ga ne bi bil podprl ključar p. d. Muhovc, ki je predlagal, naj ostane tako kakor doslej, bi bilo kmalu v cerkvi vse nemško, kakor je bilo vse nemško v šoli, kjer ni bil k dvojezičnemu pouku prijavljen niti en učenec, kar je z velikim začudenjem ugotovil škof pri vizitaciji.