Popperjeva teorija o tem, kaj je bistvo znanosti, je dotedanje ideje o načelih, po katerih naj bi delovala znanost, postavila skoraj na glavo. Prej so se teoretiki znanosti večinoma ukvarjali s tem, kako lahko vemo, da je tisto, kar trdi znanost, resnično. Zanimalo jih je predvsem, po čem se znanstvena metoda razlikuje od drugih metod iskanja resnice, da ji lahko bolj zaupamo.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Popperjeva popperjev splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
teorija teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
o o predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bistvo bistvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
znanosti znanost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dotedanje dotedanji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
ideje ideja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
o o predlog; mestnik
načelih načelo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
po po predlog; mestnik
katerih kateri vprašalni zaimek; ženski spol, množina, mestnik
naj naj členek
bi biti pomožni glagol; pogojnik
delovala delovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
znanost znanost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
postavila postaviti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
skoraj skoraj členek
na na predlog; tožilnik
glavo glava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Prej prej splošni prislov; primernik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
teoretiki teoretik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
znanosti znanost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
večinoma večinoma splošni prislov; nedoločena stopnja
ukvarjali ukvarjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
vemo vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tisto tisti kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
trdi trditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
znanost znanost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
resnično resnično splošni prislov; nedoločena stopnja
Zanimalo zanimati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
predvsem predvsem členek
po po predlog; mestnik
čem kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
znanstvena znanstven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
metoda metoda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
razlikuje razlikovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
od od predlog; rodilnik
drugih drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, rodilnik
metod metoda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
iskanja iskanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
resnice resnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
ji on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
zaupamo zaupati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Polet
avtor: neznani novinar