jih lahko uvažamo od drugod. Krek je s svojim delovanjem posegel tudi v subsidiarnost Cerkve. Cerkev po svetu in pri nas se od njegovega časa dalje spoprijema s težavo, kako različnim skupinam odpreti možnosti uveljavljanja v Cerkvi. Demokratični družbeni red, ki temelji na samostojnosti človeka kot osebe, je sicer eden izmed temeljev krščanskega nauka, je pa izziv za ustaljeno hierarhično zgradbo Cerkve. Kljub temu je subsidiarni red - torej red od spodaj - papež Pij XII. omenil tudi kot primeren za Cerkev in njeno delovanje. Cerkev naj bi upoštevala samostojnost in različnost oseb ter jih vpenjala v svoje delovanje. To je hotel tudi Janez Evangelist Krek in je poudarjal, da se morajo kristjani za to izobraževati. Drugi vatikanski cerkveni zbor je to različnost uradno potrdil, čeprav se zadnje časa v Cerkvi manj prakticira. Težko je prepustiti nižjim, da delujejo skladno s svojimi spoznanji in znanjem. Cerkveni zbor je potrdil samostojno vlogo krajevnih cerkva in njihov pomen za življenje Cerkve v posameznih pokrajinah. Prav tako je zbor poudaril pomen in vlogo laikov moških in žensk pri delovanju Cerkve. Škofje in duhovniki se težko privadimo na sodelovanje, a Cerkev je božje ljudstvo in mnogi verni danes bolje od klerikov vedo, česa Cerkev potrebuje. Treba jim je dati le primerno svobodo, da to uresničujejo. Vsi pa smo dolžni v veri sodelovati. To je bilo tudi glavno sporočilo Janeza Evangelista Kreka Slovencem in drugim narodom. In danes ni nič drugače. “Želi bomo mi na Jugu to, kar bomo sami pridelali.”