V razvoju uniformiranja so se oblikovali načini, kako po eni strani doseči enoten oblačilni videz vseh pripadnikov določene vojaške, poklicne … skupine225 in hkrati z dodatki k skupni enotni podobi omogočiti razločevanje podskupin – bodisi skupin, ki so med seboj enakovredne (v vojski na primer pehote, mornarice, letalstva), bodisi podskupin, ki zasedajo različna mesta v hierarhični strukturi (na primer maršal, major, kapetan, poročnik …).226 Hierarhična struktura se izraža v nekaterih poklicnih uniformah, ki z dekorativnimi prvinami določajo položaj posameznika. Pri nekaterih poklicih je določanje položaja bolj izrazito (na primer v cerkvi, policiji, vojski …), pri drugih manj (na primer v zdravstvu, turizmu …). Uniformiranje zasledimo v raznih združenjih, ki se oblikujejo znotraj večjih družbenih skupin, in je pomembno zaradi povezovanja in razpoznavanja njihovih pripadnikov. Je manj razčlenjeno in obsega manj določljiva pravila uniformiranja, saj gre pogosto zgolj za približevanje uniformni podobi, pri čemer je doslednost izvajanja uniformnega videza odvisna od natančnosti pravil in nadzora nad njihovim izvajanjem. Flugel je v delu The psyhology of Clothes že leta 1930 opozoril, da obstajata dve kategoriji oblačil, in sicer na eni strani ‘modna’ oblačila ('modish' costume), ki se v času sorazmerno hitro spreminjajo –hitro spreminjanje jih pravzaprav določuje –, in na drugi strani ‘fiksirana’ oblačila ('fixed' costume), ki jih označuje sorazmerna nespremenljivost v času (Flugel 1950: 130). Med slednje je uvrstil načine oblačenja, ki jih lahko spremljamo v določenih geografsko zaokroženih celotah (oblačenje znotraj nacionalnih, lokalnih ali rodbinskih skupnosti), in načine oblačenja, ki so pogojeni z uniformiranjem (vojska, poklici in združenja) (Flugel 1950: 130). Nespremenljivost oblačilnega videza v določenih geografsko zaokroženih enotah je vsekakor treba sprejeti s precejšnjim zadržkom, saj tudi v najbolj odmaknjenih področjih in skupnostih, ki so dokaj samozadovoljujoče, prihaja do bistvenih sprememb v oblačenju. In tudi pri uniformnem načinu oblačenja ni mogoče