Naše univerze in tudi vlada se težko spopadajo s temi izzivi. Brezplačno izobraževanje štejemo za nedotakljivo, tako kot osnovno in sekundarno šolo, kar je veljalo za vso Evropo. Vsi pa ugotavljajo, da visokoizobraženi zaslužijo več kot njihovi sodržavljani, katerih davki plačujejo njihovo šolnino. Vlade EU začenjajo spoznavati, da ni več primerno, da še naprej financirajo popolnoma brezplačno višje izobraževanje s splošnimi davki, in razmišljajo o šolninah. V Nemčiji so jih uvedli po odobritvi ustavnega sodišča, ki je zavrnilo tožbo študentskih združenj, da so šolnine neustavne najprej 500 evrov na semester. V Veliki Britaniji so leta 1998 uvedli šolnino 1175 evrov na leto za vse študente do leta 2005, potem pa 2450 evrov; študenti si sposodijo za šolnino in za življenjske izdatke, kar poplačajo po diplomi, ko začnejo služiti. Ugovorov proti tej praksi ni več. Znanci mi pravijo, da je utečena, prvi diplomanti že odplačujejo dolg, tudi najem posojila poteka rutinsko.