Ustanovitev celjskega mestnega muzeja pred 120 leti je, kot je poudarila direktorica Darja Pirkmajer, narekovala predvsem velika želja meščanov, da bi ohranili številne antične in druge najdbe v mestu in jih tudi ustrezno zaščitili. V prve muzejske prostore sedanje glasbene šole so preselili vse dotedanje najdbe in na dvorišču uredili še lapidarij z 51 napisnimi in reliefnimi kamni. Prvi kustos muzeja je bil rudarski svetnik Emanuel Riedl, pod pokroviteljstvom muzeja pa je delovalo tudi izredno agilno muzejsko društvo. Čeprav si je muzej že po petih letih obstoja začel prizadevati za primernejše prostore in za preselitev v Staro grofijo, se je muzealcem želja izpolnila šele leta 1947, ko se je iz grofije izselilo sodišče, vanjo pa so iz stavbe glasbene šole preselili Pokrajinski muzej, kjer s šestnajstimi zaposlenimi, med njimi sedmimi kustosi, domuje še danes. Žal pa se muzej, tako kot že nekdaj, tudi zdaj otepa z veliko prostorsko stisko in neprimernimi prostori za hrambo najdragocenejši najdb. Darja Pirkmajer, ki se je svoji direktorski pisarni odrekla v dobro primerne hrambe nekaterih dragocenih muzealij, zato skupaj s sodelavci upa, da se bo kmalu uresničila napovedana naložba kulturnega ministrstva v sedem tisoč kvadratnih metrov velik depojski objekt. V njem bodo pod ustreznimi pogoji varovani in hranjeni dragoceni predmeti obeh celjskih muzejev, pokrajinskega in muzeja novejše zgodovine, v depoju pa bodo hranili tudi kulise in del fundusa celjskega gledališča.