Ker je Cerkev po ustavi ločena od države, sem precej brez moči, zato se je zadeve treba lotiti demokratično, torej nekoliko bolj zvito, s pomočjo dvignjenih rok. To pomeni, da je poteza na vaši strani, ne na moji. Ker imamo demokracijo, jih morate najprej izvoliti, kar pomeni, da morajo dobiti zadostno število glasov, da bodo lahko prestopili parlamentarni prag, kot temu učeno rečemo, ter jim tako omogočiti vstop v parlament, nato pa bodo tamkaj lahko (i)zganjali hudiča. Kljub moči, za katero menite, da jo ima moj glas, je vseeno preslaboten, da bi jih brez volitev spravil tja, kjer pravite, da ima hudič mlade. A volitve so blizu, glede na nervozo v parlamentu in na vse večjo zadirčnost, ki prevladuje za govorniškim odrom, lahko sklepamo, da so že nevarno blizu in da nekatere že pošteno grabi strah. Vsak drži svoj konec kosti in noče popustiti niti za ped, pa če vse, kot napeljujete, hudič vzame. Zato vam svetujem, da se zadeve lotite strokovno. S sokrajani in somišljeniki podprite svojega črnega strička in ga porinite v parlament. Če ne bo po ustaljeni navadi večine izvoljencev ljudstva pričel najprej skrbeti zase in za svojo žlahto ter si graditi vilo z bazenom, po lepi kranjski navadi še z visoko ograjo okrog hišice in vrtička, ja, potem imate res nekaj možnosti za uspeh in očiščenje parlamenta. Če nič drugega zato, ker jih gre vanj zaradi omejenega števila sedežev samo določeno število - in če bodo prestopili prag vaši štirje strički, potem ne bo prostora za sedanje štiri ubrisane, ki že pol leta (in več, morda kar desetletje) vsemu navkljub napenjajo lok o izbrisanih, kar pomeni, da bo vsaj del ubrisanih zaradi vnaprej določenega števila sedežev (hvala bogu za to modro omejitev, drugače bi imeli tamkaj še več genijev z nadpovprečno visokimi plačami, ki se polnijo iz državnih in davčnih jasli!) letel ven iz parlamenta. Malo, a tudi to je nekaj in za začetek kar dovolj.