Da, a sistemsko tega ne rešujemo. Prehranske obravnave ne izvajamo. To je pač del bolnikove anamneze in fizikalnega pregleda ter laboratorijskih preiskav, ki so povsem običajne. Samo vedeti moramo, kaj od tega je pomembno, da dobimo informacijo o bolnikovem prehranskem stanju. Večinoma se orientiramo samo po telesni teži, ne pa po tem, da bolnik potrebuje predvsem funkcionalna tkiva, se pravi pusto telesno maso, zlasti mišice, ki so največji del telesne mase. Vse prepogosto razmišljamo, češ, tale je tako ali tako zadosti debel, da ima zalogo, kar je povsem napačno razmišljanje. Zelo debeli bolniki imajo pogosto še manj mišic, ker se manj gibljejo. Tako lahko bolnika zelo hitro pripeljemo do tako slabega stanja, da so na vrsti številni zapleti. Vedeti moramo, da je debelost zelo pogosta tudi v obliki metabolnega sindroma, ki je že sam po sebi vnetno stanje. In če je po definiciji kaheksija sindrom, ki je posledica kroničnega vnetnega stanja v telesu, pomeni, da ima ta bolnik en dejavnik kaheksije že v sebi. Pri takem bolniku moramo biti s prehrano še posebej previdni, sploh glede beljakovin – tu je lahko zelo huda napaka, da dobiva v žilo samo glukozo. Tak bolnik potrebuje predvsem zadosti beljakovin in energije ter gibanje.