Pri čemer se že na prvi pogled zdi, da bi od tovrstnega salomonskega popuščanja imela bistveno več levica kot desnica. In to še zdaleč ne samo zato, ker bi z malce medijske spretnosti lahko privzela pravo državniško pozo, češ, mi smo tisti, ki smo, če je treba, pripravljeni žrtvovati tudi svoj prav za mir v državi in se pri tem celo odpovedati svojemu pojmovanju ustavnosti: razlogi za tak obrat bi bili tudi egoistično-pragmatične narave, saj podobno kot na pomladni strani tudi na levici veliko ljudi verjame, da bi na večinskih volitvah zmagal njihov blok. Za to imajo seveda kar nekaj razlogov, saj ni treba biti ravno strokovnjak za javnomnenjske raziskave, da bi verjeli, kako bi politični blok, ki bi ga vodila Kučan in dr. Drnovšek, na večinskih volitvah potegnil več kot blok, ki bi ga vodili Janša, Peterle in Podobnik: ne le, da sta oba levosredinska prvaka zadnjih deset let na prvih dveh mestih politične priljubljenosti, predvsem dr. Drnovšek bi samega sebe brez večjih težav predstavil kot zgled sredinskega in pragmatičnega politika, ki je kot mandatar v imenu sredine delal čudeže in sestavljal na prvi pogled nemogoče sredinske levo-desne koalicije. Drugače povedano, če drži predpostavka, da bi v večinskem sistemu več potegnili tisti, ki bi bili v očeh volivcev videti bolj sredinsko naravnani, in bi hkrati veljali tudi za bolj opravilno sposobne, ima po mojem v njem levica več možnosti kot desnica - in to spet ne le zaradi lastnih sposobnosti, ampak tudi zato, ker si bo Janez Janša zaradi svoje pregovorne nepopustljivosti težko priboril status sredinskega politika, za povrh pa sta imeli SKD in SLS v vladi izrazito nesrečni vlogi. Prej SKD in zdaj SLS sta se namreč skoraj ves svoj vladni mandat obnašali, kot da sta hkrati v opoziciji in na oblasti, s čimer sta dali jasno vedeti, da nista pripravljeni vzeti nase odgovornosti za nepopularne, kompromisne in pragmatične politične poteze - a se hkrati zaradi stvari, s katerimi se ne strinjata, tudi nista pripravljeni odpovedati privilegijem oblasti. Razmeroma slabi volilni izidi na zadnjih lokalnih volitvah kažejo, da njuni volivci in volivke nad tako nenačelno in neodgovorno držo niso ravno navdušeni - status SLS pa je poleg virmanske afere najbrž načelo tudi dejstvo, da ima ta stranka razmeroma majhen nabor opravilno sposobnih ljudi, saj že nekaj časa velja, da v njej ponudijo ministrski stolček vsakemu, ki pride mimo, zna šteti do tri in izraža lojalnost Marjanu Podobniku.