LB, d. d., je letos junija predložila hrvaškim monetarnim oblastem elaborat, v katerem je bila prikazana pot, kako bi lahko naša filiala v Zagrebu postala polnopravna članica hrvaškega bančnega sistema. Predložena zamisel je bila osredotočena v nadaljnje poslovanje naše podružnice, ki bi skozi pričakovano donosnost blažila učinke zamrznitve deviznih depozitev pri NBJ in istočasno zadržala strateško pozicijo v za nas tako pomembnem gospodarstvu, kot je hrvaško. Hrvaška stran gleda za razliko od nas na ta problem statično. Zanima jo le, kdo, komu in koliko dolguje. Najprej želi dokončno razrešiti dolžniško-upniške odnose podružnice LB, d. d., ki jih ima ta iz preteklosti do hrvaških varčevalcev, šele nato pa je pripravljena začeti tudi s pogovori o njenem bodočem poslovanju. Elaborat s strani NBH ni bil sprejet, podružnici LB, d. d., pa je bila kljub temu podaljšana licenca omejenega poslovanja do 30. septembra. Tudi če bo NBH še podaljšala licenco, seveda ne rešuje nastalega problema, ampak le podaljšuje negotovo stanje. Vendar upam, da se bo v naslednjih dneh začelo s konstruktivnejšim reševanjem tega, za slovensko-hrvaške odnose nedvomno pomembnega vprašanja, saj gre na eni strani za stotine milijonov dolarjev, na drugi pa za mnogo več kot samo za gospodarski problem. Kot sem že omenil, LB, d. d., sama trenutno ni sposobna reševati nastalega problema napram hrvaški državi in njenim varčevalcem, zato je potrebno iskati obojestransko rešitev na meddržavni ravni, prek sukcesije in gospodarskega sporazuma.