Očitno smo si slovenski predstavniki na vlaku zelo popravili krvno sliko, saj smo postali preostali trije (Igor Divjak, Aleš Šteger in jaz) skorajda že krvni bratje. Občutek, da pogrešaš pisateljskega brata, je nekaj, kar si ne moreš priboriti, to preprosto pride ali pa ne. Prav zaradi tega si upam trditi, da je vlak literature odličen eksperiment, med drugim tudi za preverjanje prijateljstev. Kot nekaj samoumevnega se med pisatelji širi nekakšna toplina in večini udeležencev, ki jih ni uničilo neskončno pozibavanje in prekladanje s postaje na postajo, je to še kako všeč. Za nekatere je takšno stanje tako posebno in enkratno, da ga verjetno ne bodo nikoli pozabili. Drugi spet se bodo seveda spominjali slabših trenutkov, katerih je seveda tudi nekaj bilo, toda le-ti so se po večini utopili v morje milosti, ki nas je dokončno objelo v Rigi. Morda komu ni všeč, da si postajamo tako podobni, toda očitno gre za neustavljiv proces, ki ga organizatorji gotovo niso predvideli ali pa tudi. Če so ga, potem je Literaturexpress že zdaj dosegel svoj cilj: povezal je namreč različne duše iz toliko različnih svetov. Seveda nekateri razmišljajo tudi o tem, koliko bodo na potovanju pridobili kot pisatelji, a to je že druga zgodba, ki je tu iz estetskih razlogov ne bom razpredal. Raje se bom poglabljal v efekte slovanske duše. Ko razmišljam, kje je bil tisti trenutek, ko je začela delovati kemija, ne morem mimo Kaliningrada, mesta, ki ga lahko hkrati sovražiš in ljubiš, mesta, ki se podnevi spominja svoje zlate pruske zgodovine, ponoči pa v tišini prižiga sveče za ruskega carja, ki je svojo zibelko že zdavnaj pozabil. Takšnega sprejema kot v tem mestu ni doživel še noben od pisateljev z vlaka literature in naj smo si še tako dopovedovali, da gre za surrealistične prizore, nam je nekje v globini src igralo, kot da bi iz daljave slišali staro slovansko pozavno, narejeno samo za to, da v nas zbudi sočutje in usmiljenje. Ko smo zapuščali slovanska vrata, nismo mogli skriti iskrene ljubezni do teh ljudi, ki so nam bili tako hvaležni, da smo sploh prišli mimo, hvaležni da sploh smo pisatelji, ne glede na to, od kod prihajamo in kako se pišemo. Za trenutek smo bili zgodovina, pa četudi preživeta in pozabljena od ostalega sveta, bili smo odrešitelji v trenutku, ki je veliko večji, kot si želimo priznati. Seveda smo takšno veličastno gostoljubje lažje razumeli tisti, ki smo vsaj del svojega življenja preživeli v socializmu, precej bolj šokirani pa so bili pisatelji iz najbolj razvitih delov Evrope, ki si kaj takšnega niso predstavljali niti v najbolj nemogočih sanjah. Kljub temu je bil Kaliningar tako za ene kot druge odlična terapija, po kateri so se nekateri člani odprave odprli in postali neverjetno človeški; kot da bi bili dolžni tone in tone neoddanih čustev. Upam, da ne zgolj zaradi tega, ker so si oddahnili, ko so se vrnili v razvitejši del baltiške regije in spet zagledali kapitalistično ikonografijo, ki počasi prodira tudi tja. Glavno mesto Litve Vilnius nas je pričakalo manj bučno, zato pa toliko bolj prijazno, kar velja predvsem za študente slovenskega in bolgarskega jezika, ki so z odprtimi očmi goltali jezik, o katerem ure in ure sanjajo nad odprtimi knjigami. Tudi sami so padli v past Literaturexpressa, ki potuje hitreje od čustev in vtisov. Mi smo bili nekje drugje, morda še vedno v Parizu ali Lisboni, ki se vleče za nami, pripeta na konec vse daljše kompozicije. Zanimivo je, da je prav Vilnius tisto mesto, ki je bilo doslej najbolj podobno naši Ljubljani. Ali pa se nam je tako samo zdelo zaradi obilo nove domačnosti in nežnosti, ki smo jo v svojih težkih kovčkih prinesli iz Kaliningrada. Kakor koli že, Litvanci so gotovo manjši od nas Slovencev, kar dokazujejo majhna in nizka stranišča. Še večje presenečenje nas je čakalo v Rigi, ki je presegla vsa pričakovanja. Toda o vtisih iz tega mesta ta trenutek še nočem pisati, saj smo mi, ki potujemo z vlakom literature, prehitri, da bi lahko takoj začutili, kaj nam neko mesto pusti in kaj vzame. Upam samo, da mi je tudi Riga vzela košček moje obvezne prtljage, ki sem jo imel ob sebi še tam v Brusselu in Dortmundu, mestih, ki ju bom gotovo pozabil. Zdaj je vse odprto, bliža se Moskva in kemija je vse bolj dejavna. Morda bodo že bele noči v Sankt Peterburgu dale dokončen odgovor, kam potuje Literaturexpress. Jaz osebno imam občutek, kot da je vse za menoj in lahko grem le še naprej, z latvijsko kapo na glavi, vilniuskim puloverjem na ramenih in Kaliningradom v srcu.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Očitno očitno splošni prislov; nedoločena stopnja
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
slovenski slovenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
predstavniki predstavnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
vlaku vlak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
popravili popraviti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
krvno krven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
sliko slika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
saj saj priredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
postali postati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
preostali preostal deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
trije trije glavni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik
Igor Igor samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Divjak Divjak samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Aleš Aleš samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Šteger Šteger samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
skorajda skorajda členek
že že členek
krvni krven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
bratje brat samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Občutek občutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
pogrešaš pogrešati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
pisateljskega pisateljski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
brata brat samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
ne ne členek
moreš moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
priboriti priboriti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
preprosto preprosto splošni prislov; nedoločena stopnja
pride priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
ne ne členek
Prav prav členek
zaradi zaradi predlog; rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
upam upati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
trditi trditi glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vlak vlak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
literature literatura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
odličen odličen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
eksperiment eksperiment samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
med med predlog; orodnik
drugim drug zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, orodnik
tudi tudi členek
za za predlog; tožilnik
preverjanje preverjanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
prijateljstev prijateljstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
Kot kot podredni veznik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
samoumevnega samoumeven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
med med predlog; orodnik
pisatelji pisatelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
širi širiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nekakšna nekakšen nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
toplina toplina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
večini večina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
udeležencev udeleženec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
uničilo uničiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
neskončno neskončen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
pozibavanje pozibavanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
prekladanje prekladanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
s z predlog; rodilnik
postaje postaja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
na na predlog; tožilnik
postajo postaja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
še še členek
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
všeč všeč splošni prislov; nedoločena stopnja
Za za predlog; tožilnik
nekatere nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
takšno takšen kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
stanje stanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
posebno posebno splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
enkratno enkraten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, rodilnik, klitična naslonskost
verjetno verjetno splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
nikoli nikoli splošni prislov; nedoločena stopnja
pozabili pozabiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
Drugi drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, imenovalnik
spet spet splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
seveda seveda členek
spominjali spominjati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
slabših slab splošni pridevnik; primernik, moški spol, množina, rodilnik
trenutkov trenutek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
katerih kateri vprašalni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
seveda seveda členek
tudi tudi členek
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
toda toda priredni veznik
le le členek
ti ta kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
po po predlog; mestnik
večini večina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
utopili utopiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; tožilnik
morje morje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
milosti milost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dokončno dokončno splošni prislov; nedoločena stopnja
objelo objeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
v v predlog; mestnik
Rigi Riga samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Morda morda členek
komu kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, dajalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
všeč všeč splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
postajamo postajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
podobni podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
toda toda priredni veznik
očitno očitno splošni prislov; nedoločena stopnja
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
neustavljiv neustavljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
proces proces samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
organizatorji organizator samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
gotovo gotovo splošni prislov; nedoločena stopnja
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
predvideli predvideti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
tudi tudi členek
Če če podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Literaturexpress Literaturexpress samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
že že členek
zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
dosegel doseči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
svoj svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
cilj cilj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
povezal povezati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
namreč namreč priredni veznik
različne različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
duše duša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
iz iz predlog; rodilnik
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
različnih različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
svetov svet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Seveda seveda členek
nekateri nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
razmišljajo razmišljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
tudi tudi členek
o o predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
koliko koliko splošni prislov; nedoločena stopnja
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
na na predlog; mestnik
potovanju potovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
pridobili pridobiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
kot kot podredni veznik
pisatelji pisatelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
a a priredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
že že členek
druga drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
zgodba zgodba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
iz iz predlog; rodilnik
estetskih estetski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
razlogov razlog samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ne ne členek
bom biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
razpredal razpredati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
Raje raje splošni prislov; primernik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bom biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
poglabljal poglabljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; tožilnik
efekte efekt samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
slovanske slovanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
duše duša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Ko ko podredni veznik
razmišljam razmišljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
kje kje splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
trenutek trenutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
začela začeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
delovati delovati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
kemija kemija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
morem moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
mimo mimo predlog; rodilnik
Kaliningrada kaliningrad samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
mesta mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
hkrati hkrati splošni prislov; nedoločena stopnja
sovražiš sovražiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
in in priredni veznik
ljubiš ljubiša samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, rodilnik
mesta mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
podnevi podnevi splošni prislov; nedoločena stopnja
spominja spominjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
svoje svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
zlate zlat splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
pruske pruski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
zgodovine zgodovina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ponoči ponoči splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
v v predlog; mestnik
tišini tišina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
prižiga prižig samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
sveče sveča samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
za za predlog; tožilnik
ruskega ruski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik
carja car samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
zibelko zibelka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
že že členek
zdavnaj zdavnaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pozabil pozabiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Takšnega takšen kazalni zaimek; moški spol, ednina, rodilnik
sprejema sprejemati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kot kot podredni veznik
v v predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
mestu mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
doživel doživeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
še še členek
noben noben nikalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
pisateljev pisatelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
z z predlog; rodilnik
vlaka vlak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
literature literatura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
naj naj podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
še še členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
dopovedovali dopovedovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
surrealistične surrealističen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
prizore prizor samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nekje nekje splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
globini globina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
src srce samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
igralo igrati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
kot kot podredni veznik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
iz iz predlog; rodilnik
daljave daljava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
slišali slišati glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
staro star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
slovansko slovanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
pozavno pozavna samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
narejeno narejen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
samo samo členek
za za predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
v v predlog; mestnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
zbudi zbuditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
sočutje sočutje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
usmiljenje usmiljenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Ko ko podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
zapuščali zapuščati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
slovanska slovanski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
vrata vrata samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
nismo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
mogli moči glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
skriti skriti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
iskrene iskren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
ljubezni ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
do do predlog; rodilnik
teh ta kazalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
hvaležni hvaležen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
da da podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
sploh sploh členek
prišli priti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
mimo mimo splošni prislov; nedoločena stopnja
hvaležni hvaležen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
da da podredni veznik
sploh sploh členek
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
pisatelji pisatelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ne ne členek
glede glede splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
od od predlog; rodilnik
kod kod splošni prislov; nedoločena stopnja
prihajamo prihajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
in in priredni veznik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pišemo pisati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Za za predlog; tožilnik
trenutek trenutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
zgodovina zgodovina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
četudi četudi podredni veznik
preživeta preživet deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
pozabljena pozabljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
ostalega ostal deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
sveta svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
odrešitelji odrešitelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
trenutku trenutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
večji velik splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
kot kot podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
želimo želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
priznati priznati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Seveda seveda členek
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
takšno takšen kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
veličastno veličastno splošni prislov; nedoločena stopnja
gostoljubje gostoljubje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
lažje lahko splošni prislov; primernik
razumeli razumeti glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
vsaj vsaj členek
del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
svojega svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
življenja življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
preživeli preživeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; mestnik
socializmu socializem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
precej precej splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
šokirani šokiran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
pisatelji pisatelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
iz iz predlog; rodilnik
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
razvitih razvit splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
delov del samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Evrope Evropa samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
takšnega takšen kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
predstavljali predstavljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
niti niti členek
v v predlog; mestnik
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
nemogočih nemogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
sanjah sanja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
Kljub kljub predlog; dajalnik
temu ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
Kaliningar Kaliningar samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
za za predlog; tožilnik
ene en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
druge drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, tožilnik
odlična odličen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
terapija terapija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
po po predlog; mestnik
kateri kateri vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nekateri nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
člani član samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
odprave odprava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
odprli odpreti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
in in priredni veznik
postali postati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
neverjetno neverjetno splošni prislov; nedoločena stopnja
človeški človeški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
dolžni dolžen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
tone tona samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
tone tona samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
neoddanih neoddan splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, rodilnik
čustev čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
Upam upati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
ne ne členek
zgolj zgolj členek
zaradi zaradi predlog; rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
ker ker podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
oddahnili oddahniti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
ko ko podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
vrnili vrniti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; tožilnik
razvitejši razvit splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
baltiške baltiški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
regije regija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
spet spet splošni prislov; nedoločena stopnja
zagledali zagledati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
kapitalistično kapitalističen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
ikonografijo ikonografija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
počasi počasi splošni prislov; nedoločena stopnja
prodira prodirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
tja tja splošni prislov; nedoločena stopnja
Glavno glaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
mesto mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
Litve Litva samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Vilnius Vilnius samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pričakalo pričakati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
manj manj splošni prislov; primernik
bučno bučen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
zato zato priredni veznik
pa pa priredni veznik
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
prijazno prijazno splošni prislov; nedoločena stopnja
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
velja veljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
predvsem predvsem členek
za za predlog; tožilnik
študente študent samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
slovenskega slovenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
bolgarskega bolgarski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
jezika jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
z z predlog; orodnik
odprtimi odprt deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
očmi oči samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
goltali goltati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
jezik jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
o o predlog; mestnik
katerem kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
ure ura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
ure ura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
sanjajo sanjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
nad nad predlog; orodnik
odprtimi odprt deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
knjigami knjiga samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
Tudi tudi členek
sami sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
padli pasti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; tožilnik
past past samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Literaturexpressa Literaturexpress samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
potuje potovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
hitreje hitro splošni prislov; primernik
od od predlog; rodilnik
čustev čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
vtisov vtis samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
nekje nekje splošni prislov; nedoločena stopnja
drugje drugje splošni prislov; nedoločena stopnja
morda morda členek
še še členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
Parizu Pariz samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
ali ali priredni veznik
Lisboni lisbon samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
vleče vleči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
nami jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, orodnik
pripeta pripet deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; tožilnik
konec konec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
daljše dolg splošni pridevnik; primernik, ženski spol, množina, tožilnik
kompozicije kompozicija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Zanimivo zanimiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
prav prav členek
Vilnius vilnius splošni prislov; nedoločena stopnja
tisto tisti kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
mesto mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
doslej doslej splošni prislov; nedoločena stopnja
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
podobno podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
naši naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik, množina svojine
Ljubljani Ljubljana samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Ali ali priredni veznik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
samo samo členek
zdelo zdeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
zaradi zaradi predlog; rodilnik
obilo obilo splošni prislov; nedoločena stopnja
nove nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
domačnosti domačnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
nežnosti nežnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
svojih svoj povratni zaimek; srednji spol, množina, rodilnik
težkih težek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
kovčkih kovček samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
prinesli prinesti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
iz iz predlog; rodilnik
Kaliningrada Kaliningrad samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Kakor kakor podredni veznik
koli koli členek
že že členek
Litvanci litvanec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
gotovo gotovo splošni prislov; nedoločena stopnja
manjši majhen splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
od od predlog; rodilnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, rodilnik
Slovencev Slovenec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, rodilnik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
dokazujejo dokazovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
majhna majhen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
nizka nizek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
stranišča stranišče samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
Še še členek
večje velik splošni pridevnik; primernik, srednji spol, ednina, imenovalnik
presenečenje presenečenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
čakalo čakati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
v v predlog; mestnik
Rigi Riga samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
presegla preseči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
vsa ves celostni zaimek; srednji spol, množina, tožilnik
pričakovanja pričakovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
Toda toda priredni veznik
o o predlog; mestnik
vtisih vtis samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
iz iz predlog; rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
mesta mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
trenutek trenutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
še še členek
nočem hoteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina, zanikani
pisati pisati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
saj saj priredni veznik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
potujemo potovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
z z predlog; orodnik
vlakom vlak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
literature literatura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
prehitri prehiter splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
takoj takoj splošni prislov; nedoločena stopnja
začutili začutiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
neko nek nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
mesto mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
pusti pustiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
in in priredni veznik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
vzame vzeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Upam upati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
samo samo členek
da da podredni veznik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
Riga Riga samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
vzela vzeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
košček košček samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
moje moj svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, množina, imenovalnik, ednina
obvezne obvezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
prtljage prtljaga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
imel imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
ob ob predlog; mestnik
sebi se povratni zaimek; mestnik
še še členek
tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
Brusselu Brussel samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
in in priredni veznik
Dortmundu Dortmund samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
mestih mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
ki ki podredni veznik
ju on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, dvojina, tožilnik, klitična naslonskost
bom biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
gotovo gotovo splošni prislov; nedoločena stopnja
pozabil pozabiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
odprto odprt deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
bliža bližati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
Moskva Moskva samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
kemija kemija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
dejavna dejaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Morda morda členek
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
že že členek
bele bel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
noči noč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
Sankt Sankt samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
Peterburgu Peterburg samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, mestnik
dale dati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, ženski spol
dokončen dokončen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
odgovor odgovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
kam kam splošni prislov; nedoločena stopnja
potuje potovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Literaturexpress Literaturexpress samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
osebno osebno splošni prislov; nedoločena stopnja
imam imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
občutek občutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
kot kot podredni veznik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
menoj jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, orodnik
in in priredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
grem iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, ednina
le le členek
še še členek
naprej naprej splošni prislov; nedoločena stopnja
z z predlog; orodnik
latvijsko latvijski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
kapo kapa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
na na predlog; mestnik
glavi glava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
vilniuskim vilniuski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
puloverjem pulover samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
na na predlog; mestnik
ramenih rame samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
Kaliningradom kaliningradom splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
srcu srce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar