JADRALSKO SEZONO je v severnem Jadranu tudi letos sklenila regata vseh regat. V JK Barkovlje so storili vse, da bi na največji regatni spektakel v Sredozemlju zvabili čim več tekmovalcev, a brkolanski živžav kljub promocijam na Dunaju, v Milanu, Parizu, Bruslju, Zagrebu in nenazadnje tudi v Kopru ni presegel magične meje 2000 jadrnic. Organizatorji Barcolane kljub temu ostajajo prepričani, da so odkrili čarobno formulo za uspešno regato in večjih posegov, z izjemo predstavitve dogodka prihodnje leto v Ljubljani, ne načrtujejo. Natanko 1960 posadk se je na 36. izdaji Barcolane tako srečalo le z nekaj manjšimi spremembami. Da bi bilo tekmovanje bolj mikavno za jadrnice, ki sodijo v kategorijo maksi in ne presegajo 19 metrov dolžine, je tehnični štab letos dodal še kategorijo Super Maxi, kamor so sodile vse jadrnice velikanke. Prvič je bila omejena tudi širina jadrnic, zlasti tistih s terasami, nekoliko pa je bilo spremenjeno tudi regatno polje. Na zahtevo kapitanije sta bili oznaki 1 in 2 bolj oddaljeni od obale, ker so na tem delu gojišča školjk, ki jih jadrnice tekmovalke vsako leto poškodujejo in potrgajo vrvi. Barcolana ima od letos dalje tudi maskoto - to je lisjak Timo, ki je dobil ime po italijanski besedi za krmilo "timone", ob prijavi pa so ga prejele vse posadke, v spomin na letošnjo Barcolano. Maksi favoritinje so se na predvečer osrednjega dogodka tradicionalno bohotile na tržaški rivi, popolno športno dogajanje pa so napovedovala predvsem velika jadralska imena, kot so Novozelandec Neville Crichton, ki je na svoj Alfa Romeo povabil Lorenza Bressanija, da bi skupaj ponovila lanski uspeh, Cino Ricci je s svojimi veščinami dirigiral na Super Maxiju Steinlager, nekaj dni prej je tudi Dušan Puh potrdil prisotnost Velikega Viharnika, mi pa smo seveda upali, da bo trdo delo ekipe Maksi Jene v zadnjem mesecu tokrat vendarle obrodilo želene sadove. Čeprav je Barcolana zadnjih nekaj let sinonim za prestižne maksi jadrnice, ki se v prvi liniji potegujejo za medijsko pozornost in zmago v absolutni konkurenci, pa se bistvo in šarm te regate skrivata drugje. Barcolana so ljudje, ki vsako leto na drugo oktobrsko nedeljo priplujejo pred Trst s srcem in željo, da bi s prijatelji na jadrnici preživeli prijetno popoldne. Ne skrbi jih, da bodo pretežki, če bodo imeli na 7-metrski barčici pet ali osem članov, pa tudi noge pršuta in nekaj steklenic "vinčka" zaradi tega niso pripravljeni pustiti na kopnem. Da bi le imeli lepo vreme, pa da na barki ne bi zmanjkalo hrane in pijače... to so edine skrbi mnogih, če ne večine, ki nevede predstavljajo srce in pljuča te največje severnojadranske jadralske prireditve. Drugo jutro seveda vsi navsezgodaj bezljajo v trafiko po časopis z rezultati, in še preden se najdejo, že tipkajo v mobitel številke soborcev. Kdor se prvi najde na seznamu uvrščenih in o tem obvesti ostale, je največji "car", a resnici na ljubo se ne glede na rezultat vsi po malem počutijo zmagovalce, ker so uspeš no končali regato in pripluli skozi cilj. Ta podvig je v zmerno močnem jugu letos uspel 1345 posadkam, pri čemer je kar nekaj odličnih rezultatov uspelo zabeležiti tudi slovenskim udelež encem. Maxi Jeni Barcolana očitno ni usojena (ne vemo sicer, kdo si je izmislil, da bi morala za vsako ceno premagati zaradi daljše vodne linije teoretično hitrejšo Alfa Romeo). Kljub optimalni pripravljenosti jo je vnovič prehitela novozelandska Alfa Romeo, je pa zato Dušan Puh s svojo "staro mamo", kot nekateri pravijo Velikemu Viharniku, presenetil vse s petim absolutnim in četrtim mestom v razredu Super Maxi. Branko Brčin je v konkurenci 20 maksijev Esimitu Evropi prijadral skupno četrto mesto in zmago v svojem razredu, odličen šesti pa je bil tudi Goran Sosič, ki je z jadrnico BOF 4 skozi cilj sicer prijadral kot 46. Na rep deseterice razreda 1 se je uvrstil štajerski AMIS, ki ga je tudi tokrat krmaril Uroš Žvan, Peter Podunavac pa je BTS-ovo Manco pripeljal na 12. mesto v razredu. Mitja Simčič je z novinko Paikeo nastopil v razredu 3, kjer je s 105. časom zasedel 11. mesto, nedvomno najboljše uvrstitve pa so slovenski jadralci zasedli v razredih 4 in 7, ki sta bila tudi najštevilčnejša. Jure Orel bo poleg plakete letos prejel tudi pokal za drugo mesto v razredu 4, kamor se je po odličnem štartu uvrstil s Kranjsko klobaso. Da pa se na "Klobasi" med regato niso mastili s kolinami, priča odličen 42. absolutni rezultat in kar lepo število večjih jadrnic, ki so v cilj priplule za Orlom. S štiridesetimi mesti zaostanka se je na osmo mesto v omenjenem razredu uvrstila jadrnica Target10 Valterja Perica, ki je bila od justintenovih monotipov tudi najhitrejša, zavidljivo 10. mesto pa je med 261 konkurenti zasedla Lucy in the sky with, ki jo je krmaril Jean Louis Vuille. Prav tako je deseto mesto uspelo zasesti tudi Mateju Virniku z jadrnico Nino, le da se je ta potegoval za najvišje uvrstitve v 6. razredu, kjer je zmaga pripadla hrvaškemu olimpijcu razreda laser Mateu Arapovu, ki se je Barcolane udeležil z Mozakom. Naravnost fenomenalni so bili nastopi naših jadralcev v razredu 7, kjer so 91 konkurentom dobesedno dali vetra in osvojili vsa tri zmagovalna mesta. Na najvišje se je zavihtel olimpijec Gašper Vinčec s šele nekaj tednov starim expressom Olympio, ki je opremljen z najsodobnejšo opremo in celo pomično kobilico. Hudičevo dober je bil Gorazd Fras z Luciferjem, ki je s 194 časom osvojil drugo stopničko, tretje mesto pa je pripadlo krmarju Peruna, Tomaž u Virniku mlajšemu. Nedvomno gre pohvala tudi slovenski ženski ekipi North Sails za osvojeno 9. mesto. V predzadnjem, 8. razredu je slovenske barve najuspeš neje zastopal Gregor Jeretič, ki je z jadrničko Spinaker zasedel 3. mesto. Edini slovenski zastopnik v razredu laser, ki je vztrajal do konca je bil Janez Šabec s svojim Starim Mačkom. V cilj je priplul 1341. in se kot zadnji uvrščeni Slovenec na Barcolani razveselil 8. mesta v razredu... ker pomembno je sodelovati, ne zmagati.