V zadnjih dneh smo zato večkrat slišali, da si želi Nato predvsem preprečiti Miloševićevi vojski nastopati proti civilistom na Kosovu. Zato se je Nato najprej spravil nad vojašnice in vojaške položaje v južnem delu Srbije, temu pa bodo verjetno sledili napadi na položaje posameznih orožij, na tanke in topovske položaje. Vendar pa marsikateri vojaški strokovnjak dvomi, da bo mogoče zgolj z raketami in bombami preprečiti srbsko ofenzivo proti Albancem. Škoda utegne biti velika, vendar takšni napadi ne bodo bistveno onesposobili srbijanske vojske, predvsem pa ne razrahljali njene morale. Za kaj takega bi bilo potrebno veliko časa, kar pa utegne biti za mnoge Albance že usodno. Kaj takega bi bilo mogoče le z vkorakanjem pehotnih enot na Kosovo. Glede tega pa obstajajo zelo različne zamisli. Nekateri ameriški republikanski senatorji so predlagali pospešeno oboroževanje Osvobodilne vojske Kosova, kar pa je predsednik Clinton takoj zavrnil. Verjetno pa bo treba na Kosovo le poslati Natovo kopensko vojsko, pa četudi proti volji jugoslovanske vlade. Upokojeni ameriški general George Jouwlan, pred štirimi leti je vodil vkorakanje Natove vojske v Bosno, je za britansko televizijsko družbo BBC že omenil, da bi kazalo o čem takem razmisliti čim prej. Tudi nekateri drugi vojaški izvedenci so prepričani, da se bo zadeva morala končati tako, če Slobodan Milošević ne bo prej popustil.