. Opažam, da je podobnih stvari, kar se storitev (posebno v trgovinah )tiče vedno več. To je po mojem posledica tega,da so trgovci mizerno plačani, če sploh. Res je,da si nekateri s svojim obnašanjem ne zaslužijo niti tega, ampak bolj me moti to,da lastniki ne znajo motivirati svojih zaposlenih, ampak prevečkrat vidijo v njih samo potrošnji material.Čim manj plačaj, ko ye** kvaliteto storitev.Če ne bo kupcem kaj prav, naj gredo drugam!Nihče več noče delati.Postajamo vedno bolj podobni Slovaški. P.s.:Ne razumem pa kaj je želel trgovec s tem povedati. Ampak se ni pustil omajati, češ, kakšen pa bi bil nov po enem mesecu naše uporabe.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Opažam opažati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
podobnih podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
stvari stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
storitev storitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
posebno posebno splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
trgovinah trgovina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
tiče tikati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
več več splošni prislov; primernik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
po po predlog; mestnik
mojem moj svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, mestnik, ednina
posledica posledica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
trgovci trgovec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
mizerno mizerno splošni prislov; nedoločena stopnja
plačani plačan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
če če podredni veznik
sploh sploh členek
Res res splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
da da podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
nekateri nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
svojim svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
obnašanjem obnašanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
ne ne členek
zaslužijo zaslužiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
niti niti členek
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
ampak ampak priredni veznik
bolj bolj splošni prislov; primernik
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
moti motiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
da da podredni veznik
lastniki lastnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ne ne členek
znajo znati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
motivirati motivirati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
svojih svoj povratni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
zaposlenih zaposlen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
ampak ampak priredni veznik
prevečkrat prevečkrat splošni prislov; nedoločena stopnja
vidijo videti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; mestnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, mestnik
samo samo členek
potrošnji potrošnja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
material material samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Čim čim splošni prislov; nedoločena stopnja
manj manj splošni prislov; primernik
plačaj plačati glavni glagol; dovršni, velelnik, 2. oseba, ednina
ko ko podredni veznik
ye yiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kvaliteto kvaliteta samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
storitev storitev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Če če podredni veznik
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kupcem kupec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, dajalnik
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
prav prav členek
naj naj členek
gredo iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
drugam drugam splošni prislov; nedoločena stopnja
Nihče nihče nikalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
več več členek
noče hoteti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
delati delati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
Postajamo postajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
podobni podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
Slovaški slovaški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
P. P. okrajšava
s. s. okrajšava
Ne ne členek
razumem razumeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, ednina
pa pa priredni veznik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
želel želeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
trgovec trgovec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
povedati povedati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Ampak ampak priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
pustil pustiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
omajati omajati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
češ češ členek
kakšen kakšen vprašalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
nov nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
po po predlog; mestnik
enem en zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, mestnik
mesecu mesec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, množina svojine
uporabe uporaba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: siol.net
leto nastanka: 2010
vrsta besedila: Internet
naslov: INTERNET
avtor: neznani avtor