Najzapletenejši med vsemi pa je operator IMP, ki nosi ime iz besedice implication, ali po naše implikacija (kako domiselno). V pogovornem jeziku ga velikokrat uporabljamo v izjavah: “…od koder sledi…”. To je torej tista besedica sledi. Vsi ga razumemo in ga znamo uporabljati. Pravimo: “Zunaj dežuje, zato (od to sledi) so ceste mokre!” Velikokrat pa je ravno najtežje formalizirati tisto, kar je najočitnejše. Kdaj torej operator IMP vrne ?

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Najzapletenejši zapleten splošni pridevnik; presežnik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
med med predlog; orodnik
vsemi ves celostni zaimek; moški spol, množina, orodnik
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
operator operator samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
IMP IMP samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
nosi nositi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ime ime samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
iz iz predlog; rodilnik
besedice besedica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
implication implication samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
po po predlog; tožilnik
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
implikacija implikacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
domiselno domiselno splošni prislov; nedoločena stopnja
V v predlog; mestnik
pogovornem pogovoren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
jeziku jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
velikokrat velikokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
uporabljamo uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; mestnik
izjavah izjava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
od od predlog; rodilnik
koder koder samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
sledi slediti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
tista tisti kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
besedica besedica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
sledi slediti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
razumemo razumeti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
in in priredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
znamo znati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
uporabljati uporabljati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
Pravimo praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
Zunaj zunaj splošni prislov; nedoločena stopnja
dežuje deževati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
od od predlog; rodilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
sledi sled samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ceste cesta samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
mokre moker splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
Velikokrat velikokrat splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ravno ravno členek
najtežje težko splošni prislov; presežnik
formalizirati formalizirati glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
tisto tisti kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
najočitnejše očiten splošni pridevnik; presežnik, srednji spol, ednina, imenovalnik
Kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
torej torej priredni veznik
operator operator samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
IMP IMP samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
vrne vrniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: neznani naslov
avtor: neznani avtor