Pa poglejmo kakšen je bil park nekoč. Nastal je pred skoraj 150 leti, ko je Ivan Orešnik dal zasaditi pod Miklavškim hribom na desnem bregu Savinje dvojni drevored divjih kostanjev. Ta obrečna promenada je bila zasnova mestnega parka. Po letu 1871, ko je bilo ustanovljeno Olepševalno društvo, so pričeli z urejanjem poti, cvetličnih gred, sadili so grmovnice in okrasna drevesa. Prvotni park na nekdanji vodni glaziji pa se je postopoma širil na pobočja Reiterjevega ali Štajerskega hriba. Od tod je bil lep razgled na mesto, zato je društvo tu postavilo klopi in paviljon. Z dotacijo celjske mestne občine, posameznih trgovcev in podjetnikov je društvo vzorno negovalo park. Okrasna, mnogokrat eksotična drevesa, so sadili v posamezne skupine, ki so tvorile zeleno ogrodje parka. V okusu tedanjega časa so bile oblikovane tudi živobarvne cvetlične preproge. Društvo je imelo zaposlenega svojega vrtnarja, ki je imel v parku rastlinjak s pokritimi gredami za gojenje najrazličnejših rastlin. Drevesa, tista najbolj eksotična, so pripeljali v Celje z vlakom. Nedaleč od rastlinjaka je bil skrbno urejen alpinetum.