Rokgrejev Milan je postavljen v dnevno sobo meščanskega stanovanja, kjer se pred utripajočim televizijskim zaslonom kot posrednikom domnevnih velikih strasti odvija groteskno životarjenje otopelega para. Ambiciozna Dubravka (Milada Kalezić) poskusi z drzno provokacijo »prebuditi« partnerja v zagrenjenem brezposelnem možu Rafku (Peter Boštjančič). Z brutalnim razkritjem »skoka čez plot« skuša premagati mrtvoudnost jalovega zakona. Toda kaj, ko pa tako od pogovora bežečega Rafka kot tudi njegovega nesojenega tekmeca Branka (Vlado Novak) bolj privlačijo ekstaze ob umetnijah nogometašev Milana ter poplakovanje navijaških muk kot pa polnokrvno ljubezensko razmerje. Iz obeh enodejank na univerzalno temo je razvidno, da je ženska bolj vztrajna od moškega ter da ob njenem prizadevanju prihajata bolj na plan njena prvinska čutnost in čustvenost. Opazno je, da pripadniki srednjega sloja v ljubezenskih stiskah ne segajo po enako radikalnih sredstvih (samo)uničenja, kakor se to kdaj zgodi na družbenem dnu. Kar pa ne pomeni, da je premagovanje muk tam lažje. V odvisnosti od industrije zabave ter všečnih nadomestkov potrošniške družbe je, kot uprizarja Rokgre, le še bolj odvratno.