Čeprav tega morda ne zna teoretično utemeljiti, pa vsaj nagonsko vsak količkaj spodoben nogometni trener ob prihodu v moštvu zamenja kar nekaj igralcev. Ne nujno najslabših, lahko tudi kakšnega dobrega, a vsekakor dovolj, da lahko napleteniči kolikor toliko kupljivo zgodbo o novi, drugačni igri, ki da se bo pod njim igrala. Da pritegne zanimanje, privabi gledalce, motivira ekipo, utiša oponente v klubu ... Ni mi čisto jasno, zakaj se imajo politiki nenehno za nekaj boljšega od nogometnih trenerjev, javnost in volivce pa istočasno za bolj naivne od navijačev. Ali, če je Ropu, kljub neprijetni davčni zgodbi, nemara bližje košarka kot nogomet: zakaj si misli, da je pametnejši od Toma Mahoriča? Ali pa morda res verjame, da bi bila Olimpija s prejšnjimi igralci in trenerskim nadomestkom predhodnika v letošnji sezoni enako uspešna kot z dovčerajšnjimi neznanci in novo trenersko osebnostjo?