prepustil škofijam odločitev o pravici cerkvene poroke politikov, ki podpirajo splav ali istospolne poroke. Jasno je potrdil tudi celibat duhovnikov in zapisal, da je to “silen blagoslov za Cerkev in za skupnost”. Benedikt XVI. se zaveda težkih razmer, v katerih se znajdejo ločeni verniki, če se želijo ponovno poročiti, vendar ponavlja stališče Janeza Pavla II., ki ne dovoljuje ponovne cerkvene poroke. Prav tako je Ratzinger v dokumentu, ki sta ga predstavila beneški patriarh kard. Angelo Scola in generalni tajnik škofovske sinode msgr. Nikola Eterovic, izrazil svoje nasprotovanje prisotnosti ponovno poročenih katolikov in nekatoliških kristjanov pri maši in pozval duhovnike, naj ob njihovi prisotnosti ne vodijo maše. Hkrati je izrazil namen, da bi se v liturgiji - zlasti pri večjih slavjih in mednarodnih srečanjih - spet obudila latinščina in gregorjansko petje. Kard. Scola je razložil, da škofje morajo spodbujati vse vernike, tudi verne politike, naj primerjajo svojo vest z resnico, kajti “z nekaterimi vrednotami ni mogoče tržiti”. DD neko načrtno gojenje, ko zavzeto konstruira lastno doživljanje in se z njim opaja. V njegovih dnevnikih je zelo opazna paradoksalna razlika med sposobnostjo tega narcisoidnega ogledovanja samega sebe in pa dejanskim položajem, v katerega je bil postavljen.” (J.Kos, Pesnik v pogrezu zgodovine). Zanimiva je misel Jožeta Snoja: “Kocbek si je ob vsakem zaplezanju nemudoma spesnil novo plezalno varianto ... V bistrovidnem in daljnovidnem Kocbeku je namreč vseskozi tičal tudi Kocbek, ki je pred dejstvi dostikrat zavestno zamižal.