Oglejmo si še, kako začetna ponudba vpliva na končno sklenitev posla. Začetna ponudba je tista ponudba, ki jo prva od pogajalskih strani da na mizo. Z začetno ponudbo lahko pokažemo, v katerih okvirih je naše videnje sklenitve posla. Seveda je začetna ponudba lahko ekstremna. S tem želimo pritegniti drugo stran bliže svoji poziciji. Toda obstaja nevarnost, da s prenizko začetno ponudbo drugo stran užalimo. Zato moramo biti previdni in v okvirih, ki so splošno priznani in še sprejemljivi na trgu. Poznavanje razmer na trgu oziroma tudi pozicije, v kateri je nasprotna stran, nam omogoča, da začnemo pogajanja v okvirih razuma in ne uničimo odnosa z žaljivimi ponudbami.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Oglejmo ogledati glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
še še členek
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
začetna začeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ponudba ponudba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
vpliva vplivati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
končno končen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
sklenitev sklenitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
posla posel samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Začetna začeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ponudba ponudba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tista tisti kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
ponudba ponudba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
prva prvi vrstilni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
pogajalskih pogajalski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
strani stran samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
da dati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
mizo miza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Z z predlog; orodnik
začetno začeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
ponudbo ponudba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
pokažemo pokazati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; mestnik
katerih kateri vprašalni zaimek; ženski spol, množina, mestnik
okvirih okvir samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
videnje videnje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
sklenitve sklenitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
posla posel samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Seveda seveda členek
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
začetna začeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ponudba ponudba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
ekstremna ekstremen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
S z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
želimo želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
pritegniti pritegniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
drugo drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, tožilnik
stran stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
bliže blizko splošni prislov; primernik
svoji svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
poziciji pozicija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
Toda toda priredni veznik
obstaja obstajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nevarnost nevarnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
s z predlog; orodnik
prenizko prenizek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
začetno začeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
ponudbo ponudba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
drugo drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, tožilnik
stran stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
užalimo užaliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Zato zato priredni veznik
moramo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
biti biti pomožni glagol; nedoločnik
previdni previden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
v v predlog; mestnik
okvirih okvir samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
splošno splošno splošni prislov; nedoločena stopnja
priznani priznan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
še še členek
sprejemljivi sprejemljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
trgu trg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Poznavanje poznavanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
razmer razmera samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
na na predlog; mestnik
trgu trg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
oziroma oziroma priredni veznik
tudi tudi členek
pozicije pozicija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
v v predlog; mestnik
kateri kateri vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nasprotna nasproten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
stran stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
omogoča omogočati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
začnemo začeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
pogajanja pogajanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
okvirih okvir samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
razuma razum samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
ne ne členek
uničimo uničiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
odnosa odnos samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
z z predlog; orodnik
žaljivimi žaljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
ponudbami ponudba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Psihologija pogajanj : kako doseči, kar želimo, in ohraniti odnos
avtor: Rudi Tavčar