Jožefa in Tomaža Schwarzmanna spremlja podjetnost že od otroških let. Pravita, da sta želela živeti dobro, in če sta si hotela privoščiti, sta morala delati. Sprva sta pomagala očetu obrtniku, pozneje sta iskala svoje priložnosti. Tomaž je med predavanji na Fakulteti za strojništvo narisal stojalo za steklenice in ga nato pred novoletnimi prazniki prodajal na stojnici. »Tri mesečne plače sem zaslužil samo v enem mesecu,« se spominja. Začetna pogum in navdušenje Pri 23 letih je že pustil študij in z dve leti starejšim bratom sta ustanovila podjetje Rastlinjaki Schwarzmann . Z rastlinjaki sta se prvič srečala, ko sta pomagala očetu, ki je takrat kot obrtnik vzdrževal rastlinjake in jih nekaj tudi sam izdelal. Pozneje sta jih videvala med potovanjem po Evropi in odločitev je padla. Morda se sliši čudno, a danes trdita, da sta verjetno uspela zato, ker sta bila mlada in naivna. Ničesar nista delala po nasvetih iz učbenikov. Na hitro sta ocenila, da bosta za uresničitev ideje potrebovala 50 tisoč mark in da jima bo posel prinesel velike dobičke. Zgodilo se je drugače: potrebovala sta več denarja, dobičkov pa ni bilo. »Še danes mi ni čisto jasno, kako sva preživela prvo leto leto,« pravi Jožef in dodaja: »Ko se enkrat odločiš, ni več poti nazaj. V obstoječem položaju se pač moraš znajti.« Po njunih besedah sta bila na začetku odločilna pogum in navdušenje. Tej formuli sta se že davno odpovedala. Danes projekte bolje načrtujeta in sta pripravljena manj tvegati. Ponosna na proizvodnjo