Najprej bi rad razložil, kako je mogoče, da je njegova ponudba izzvala v vaših č ustvih tako silen vihar. Že v prvem pismu ste mi napisali, da sta živela lagodno, vi nezaposleni, njemu na voljo. To opojno sožitje se je končalo z razočaranjem, toda njegova ponudba je v vas sprožila iluzorno predstavo, da se vajina zveza lahko preprosto nadaljuje, kjer se je končala, kakor da se vse tisto hudo sploh ni zgodilo. Toda tega, da se na vas ni oziral, da vas je imel samo za užitek, da vas je končno zapustil, tega preprosto ni mogoče izbrisati. To so dejstva, ki ste jih doživeli, ki so vas prizadela, ste jih morali čustveno predelati (jih še predelujete) in bodo v vaši zavesti ostala za vedno. In zdaj si ob ugotovitvi: »spet ne vem, kaj naj naredim«, zastavite še vprašanje: Ali hočem prehoditi z njim še enkrat vso pot, ki sem jo enkrat že prehodila? Prav zares ne vem, zakaj naj bi bil v drugo konec drugačen, kakor je bil v prvo.