Od tod nenavaden pogum in drznost tistih, ki so se ogolili do kosti, anestezirali svoje čute in se odločili samo za sanje. Kot Gaudi - ta isti človek, ki je po eni strani megalomansko in celo brezobzirno uveljavljal svojo avtopoetiko tudi pri tako skupinskih projektih, kot je cerkev, je prestrašen spal na ozki postelji, ki je že fizično izključevala vsako družbo; razen velikega križa z Jezusom pa klečalnika za molitve in nad njim reliefno sliko otroškega Jezuščka, ki ga v naročju drži bradati in z avreolo obsijani - Bog oče! Namesto običajne podobe matere Marije z detetom je Gaudi - osebno - Jezuščku raje namenil očetovsko naročje. Žensk očitno ni bilo v njegovem življenju, mučne so mu bile celo kot ikone. In če se je že preselil v sanje, tam ni problem spremeniti običajnega božjega para.