ngleški režiser Paul Greengrass, ki bo tako trajal v povprečju od osem do enajst letos dopolnil 55 let, se je s svojim zna sekund. V 60. letih se je začel trend hitrej čilnim režiserskim stilom, v katerem še montaže, a ta je postala zares izrazita pro poudarja neposredno dokumentarnost v si ti koncu stoletja. »Že leta 1985 so bili kadri cer igranem filmu, v mednarodnem merilu v povprečju dolgi le še 4 do 6 sekund, v na prebil s filmom Krvava nedelja (2002), na slednjih letih pa so bili mnogi zmontirani še turalistično priliko o masakru na Irskem, ki hitreje. Vran (1994), Pogumno srce (1995), so ga na začetku sedemdesetih let med de Blade (1998), Armageddon (1998) in Možje X (2000) so v povpre monstracijami za čju sestavljali dvo do grešili Britanci. Že Matt Damon v prizoru iz filma Zelena cona trisekundni kadri. Pri tam je suvereno ob akcijskih filmih je bila vladal nemirno, sko montaža še hitrejša kot raj histerično kame pri drugih, vendar pa ro, ki nas je s svojim se je tempo pospešil v klavstrofobičnim vseh žanrih, tako da so suspenzom prisesala tudi drame in roman na sedež in nas po tične komedije dose vlekla v okrutno do gale povprečje od 3 do gajanje pred desetle 5 sekund. Kak film je tji, ko se je policija krvavo znesla nad nedolžnim prebivalstvom, lahko vseboval tudi nekaj dolgih kadrov ali ki je zgolj protestiralo. Njegova pot se je, po celo prizor v enem posnetku, redki pa so bi tem ko je devetdeseta preživel z režiranjem li režiserji konvencionalne struje, ki bi še go televizijskih serij, obrnila v Hollywood, kjer jili film dolgih kadrov, kakor so ga še mnogi je v svoje roke prevzel franšizo o Jasonu Bo sredi stoletja.« Režiserji so, kot trdita Bordwell in Thomp urnu, amnezičnem akcijskem junaku pisa telja špijonaž Roberta Ludluma, ki jo je leta sonova, »spet oživili rabo ročne kamere, ki 2002 splavil Doug Liman (ta se je namesto naj bi intenzivirala vizualno energijo in naka nadaljevanjem raje posvetil Gospodu in go- zovala surovo, dokumentarno avtentičnost«. spe Smith, kasneje pa Skakaču). Pri Bour- Podobno kot pospešena montaža je kamera novi premoči (2004) je Greengrassov doku v roki poživljala podobo in dajala vtis, da se mentaristični stil v svoji prepričljivosti prvič vseskozi dogaja nekaj dramatičnega. Akcijske filme, kakršen zaživel tudi v visokoprora Paul Greengrass in Matt Damon je Bournov ulčunskem hollywoodskem timat, so hvalili akcionerju, ki mu je kre ravno zato, ker dibilnost dajala čvrsta lite so sunkovito ka rarna podlaga in zaneslji driranje meša vost Damonove predstave. li z nenadni Enako dobro se je obne mi zumiranji in sel tudi zadnji del trilogije premiki žarišča. (Bournov ultimat, 2007) in Nekateri holly seveda film United 93, si woodski stilisti, cer fikcionalizirana rekon denimo Tony strukcija dogodkov, ki so se 11. septembra dogajali na četrtem letalu, Scott, so vse skupaj še okrepili z upočasnje nim in pospešenim gibanjem, s sprememba ki ni doseglo svojega cilja. Ja, Greengrass je eden od najbolj izzivalnih mi traku ali barvnih shem, z razdeljenim pla in suverenih predstavnikov vala, ki mu Da tnom in z drugimi opaznimi prijemi. Ja, če je bil včasih za nemirno kamero vid Bordwell in Kristin Thompson v Svetovni zgodovini filma (založnika sta UMco in Slo vzrok v nizkem proračunu in uporu konven venska kinoteka), ki bo pri nas izšla v začet cijam (denimo francoski val in Dogma 95), ku maja, pravita »okrepljena kontinuiranost se je intenzivirana dokumentarnost z značil v maniri videosloga«. Bordwell in Thomp nostmi videoprodukcije v hollywoodski pre sonova tako pišeta, da so v obdobju 1980– obleki v tretjem tisočletju pririnila tudi med 2009 hollywoodski režiserji prilagajali konti nekatere visokoproračunske filme. Green nuitetni sistem, saj so začeli verjeti, da morata grass tako v svoji režiserski maniri že nekaj filmsko dogajanje in podoba vsebovati ne let ni več unikaten, a je v svoji spretnosti še nehno gibanje – gibanje, ki ga pričarata mon vedno med najboljšimi, kar dokazuje tudi taža in premikanje likov ali kamere. Pred le njegov najnovejši film Zelena cona (glej za tom 1960 je filmski kader pri večini filmov pis na naslednji strani).