ORIGINAL: Za naknadno eventualno objektivno kumulacijo zahtevkov veljajo poleg določil ZPP o spremembi tožbe tudi določila o dovoljenosti objektivne kumulacije zahtevkov. Zato sodišče ne dovoli spremembe tožbe z uveljavljanjem drugega zahtevka poleg obstoječega, če za drugi zahtevek ni stvarno pristojno. O b r a z l o ž i t e v : Sodna praksa si ni povsem enotna v tolmačenju postopkovnih predpisov o spremembi tožbe v primerih, ko tožnik med pravdo razširi tožbo še z uveljavljanjem podrejenega tožbenega zahtevka, za rešitev katerega pa bi bilo stvarno pristojno drugo sodišče, to je okrožno in ne okrajno, pred katerim se je pravda reševala. V procesnopravnem pogledu gre za objektivno naknadno podrejeno kumulacijo tožbenih zahtevkov. V teh primerih, ko tožnik med postopkom pred okrajnim sodiščem postavi še podrejen tožbeni zahtevek iz stvarne pristojnosti okrožnega sodišča, se postavlja vprašanje ali je taka sprememba tožbe dovoljena. Pristojnost je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti ves čas postopka. Če ni stvarno pristojno, meritorno ne sme odločati o sporu. Če so podane predpostavke, lahko tožnik uveljavlja z eno tožbo več zahtevkov (začetna kumulacija), ali pa tekom pravde poleg prvotnega zahtevka uveljavlja še dodatne glavne ali podrejene zahtevke (naknadna kumulacija). Predpostavke za začetno kumulacijo določa 188. člen ZPP, za naknadno pa 190. in 191. člen ZPP. Bistveno enake predpostavke veljajo tudi za dopustnost naknadne podrejene kumulacije tožbenih zahtevkov (drugi in tretji odstavek 188., 190. in prvi odstavek 191. člena ZPP). Pravna teorija stoji na stališču, da je sprememba tožbe, kadar se uveljavlja drug zahtevek poleg obstoječega, dopustna, če so podane tako predpostavke za spremembo tožbe kot predpostavke za kumulacijo zahtevkov po 188. členu ZPP (Juhart) oziroma da je sprememba tožbe odvisna od pravil o dopustnosti objektivne kumulacije (Triva). Sklepno: uveljavljanje podrejenega tožbenega zahtevka predstavlja objektivno eventualno kumulacijo tožbenih zahtevkov, ki je lahko začetna ali naknadna. Če je začetna, veljajo zanjo predpostavke iz drugega in tretjega odstavka 188. člena ZPP. Če pa je naknadna, je obravnavana kumulacija dopustna le, če so izpolnjene tako predpostavke iz četrtega odstavka 190. in prvega odstavka 191. kot iz drugega in tretjega odstavka 188. člena ZPP skupaj, torej kumulativno. V obravnavanem primeru, ko se v postopku na okrajnem sodišču naknadno uveljavlja podrejen tožbeni zahtevek iz stvarne pristojnosti okrožnega sodišča, predpostavke za razširitev (spremembo) tožbe niso podane. Okrajno sodišče ostane še naprej stvarno pristojno za odločitev o primarnem tožbenem zahtevku ter spremembe tožbe ne dovoli (zaradi pomanjkanja že spredaj navedenih procesnih predpostavk - iz tretjega odstavka 188. člena ZPP). Pri tem pa velja še opozoriti, da so spremembe tožbe zaradi naknadne kumulacije tožbenih zahtevkov pogojevane z drugačnimi predpostavkami kot pa spremembe na primer zaradi povečanja obstoječega tožbenega zahtevka.