"Čeprav se je naša država kmalu po osamosvojitvi zavezala, da upokojenci s pokojninami iz nekdanjih jugoslovanskih republik v primerjavi z drugimi ne bomo prikrajšani, se je, žal, zgodilo prav to. V zadnjih letih se je razmerje med tolarjem in kuno precej spremenilo, v našo škodo se zmanjšuje tudi dodatek h pokojnini, ki ga prejemamo iz slovenskega proračuna. Ta je leta 1992 znašal 72 odstotkov, tri leta pozneje 31,7 odstotka, sedaj pa le še 29 odstotkov celotne pokojnine. Namesto da bi spremljale rast življenjskih stroškov, se naše pokojnine na ta način nenehno znižujejo. O svojih težavah smo doslej obvestili tako ministrstvo kot posamezne poslanske skupine, vendar ni čutiti pravega posluha," opozarja ena od prizadetih upokojenk dr. Majda Giaschi iz Ljubljane. Poleg nizkih pokojnin se tako imenovani hrvaški upokojenci čutijo prizadeti tudi zaradi tega, ker so ostali brez raznovrstnih dodatkov, do katerih so upravičeni drugi slovenski upokojenci.