Po licih sta mu lila dva potočka solz. „Kaj je, ne boš stopil na obe nogi?” Končno je spregovoril. Rekel je: „Saj bi, pa ne morem.” Zahlipal je. Šel sem na hodnik in rekel Ibru, da se je Selim vdal. Naj pokliče rešilca in zdravnika. Ga bodo oni spravili na obe okončini. Če se mu leva ni že dokončno posušila. Ibro je stekel v sobo, se vrnil in šel telefonirat k vratarju. Skočil sem skozi okno in se odpravil v gostilno. Čas do pesnikove promocije sem odplaknil s pivom. V knjigarno sem prišel prezgodaj. Poleg mene in zvezde večera je bil navzoč še krožek kulturnikov. Obe odcveteli groupies med njimi. Strupena me je pogledala za odtenek mileje, ali pa se mi je le zdelo. Pet minut pred šesto se je Pesnik spravil stat v okrogel prostor med stoli. V rokah je držal knjigo in me obupano pogledoval. Bežal sem z očmi na stensko uro in se nalezel živčnosti. Točno ob šestih sta leva in desna polovica vrat silovito treščili narazen. Vstopil je Šerif. Z nizko privezanim pasom. Za njim so, drug za drugim, prikorakali kavboji. V knjigarni je zadišalo po O.K. Corralu. Posedli so. Literarni večer se je začel deset minut kasneje zaradi zbeganosti nastopajočega. Šerif je snel stetson in ga položil na kolena. Drugi klobuki so mu sledili kot eden. Pesnik je začel brati. Najprej je komaj lovil črke, počasi mu je steklo, na koncu se je razživel. Nehal je in obstal. Zaploskal sem. Kavboji so cepetali s škornji in metali klobuke v zrak. Pomežiknil sem Šerifu, čestital Pesniku in šel. Bil je lep literarni večer. Eden boljših, ki sem jim prisostvoval. V stanovanju sem se stuširal in pobral šop bankovcev iz biblije. Odkorakal sem v restavracijo in si privoščil večerjo. Malo pred deveto sem bil na železniški postaji. Ibro se je že poslavljal od svojih bratov. Bili so manjši od njega. Čokati kot rokoborci. Oblečeni v enake obleke, črne s tankimi črtami. Podobni drug drugemu kot enojajčni dvojčki. Ob njih je bil Ibro videti, kot da ni narejen do konca. Rokovali smo se. Ibro nas je predstavil. „To je moj drugar, koji me je zamolio, da mu donesete nešto.” Pokimali so. „Nekaj malega. Parfum. Tu na listku piše, kateri.” Dal sem listek srednjemu. Na glas je prebral. Črko po črko, tako kot je bilo napisano. „Cartier pour I‘homme.” „Koliko to košta?” je vprašal levi. Povedal sem in izročil denar. Spogledali so se. „Jel za neku ženu?” je